0
0
0
0
0
NATISNI PISAVA

Za slabo stanje v NLB naj se poišče krivca

Avtor: Uroš Kokošar, Aleksander Kolednik

Ljubljana - Razprava na seji komisije za nadzor javnih financ se je bolj ali manj vrtela o tem, kako in na kakšen način je potekala dokapitalizacija. Opozicija: Vse je bilo netransparentno. Koalicija: To ni res!

0
0
0
0
0
Pin It

V DZ se je v četrtek nadaljevala seja komisije za nadzor javnih financ, na kateri so razpravljali o dokapitalizaciji NLB, končala pa se je z dvema sklepoma. Komisija od AUKN zahteva, vlado, nadzorni svet in upravo NLB pa poziva, da se takoj začnejo postopki za ugotavljanje slabega stanja v NLB. Prav tako poziva AUKN, da se preuči možnost za izvedbo izredne revizije poslovanja naše največje banke. Prav tako so sprejeli sklep, s katerim pozivajo vlado, da ji predloži gradivo, ki ga bo v zvezi s skrbnim pregledom NLB obravnavala na današnji seji vlade in ga bo pozneje obravnavala tudi na naslednji seji za nadzor javnih financ.

Poslanec SLS-a Roman Žveglič je sicer uvodoma predlagal, da se sejo prekine, saj zdaj, ko KBC ni dokapitaliziral NLB, naj ne bi bilo več razlogov za njeno nadaljevanje. Predsednica komisije Bratuškova je nato dejala, da je s svojim predlogom pokazal, koliko mu je mar za dogajanje v NLB-ju, Žveglič pa je zaradi njene izjave protestiral in jo pozval, naj ne govori več, kaj si on misli in za kaj mu je mar, saj naj bi šlo le za njena namigovanja.

Da ni več razlogov za nadaljevanje seje, je menil tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec. Bratuškova je sicer dejala, da sta se z Žvegličem očitno dogovorila o tem, kaj bosta povedala na seji, Žveglič pa je zaradi njenih namigovanj o dogovarjanju zahteval, da se mu opraviči.

Krušec: Sklepi na skupščini so javni, skrbni pregled menda končan


Krušec je še dejal, da so sklepi, ki so jih sprejeli na skupščini NLB-ja, javni in da se lahko člani odbora z njimi seznanijo tudi iz medijev. "Reči, naj si poslanci preberejo stvari v časopisu … Upam, da še vemo, kaj govorimo. Niste bog nad nami, da lahko veste več od nas," mu je odgovorila Bratuškova. Krušec je sicer poudaril, da se bo vlada seznanila s skrbnim pregledom NLB-ja, a končnega poročila še ni.

Bratuškova vladi: Prodaja NLB-ja pod mizo vam ni uspela


Alenka Bratušek je vnovič poudarila, da se je "vse dogajalo pod mizo, saj vlada ni želela nič povedati glede dokapitalizacije". Bratuškova je tudi prepričana, da je minister Šušteršič kršil zakon in da je bil, v nasprotju s prepričanjem Širclja, postopek nedavne dokapitalizacije izredno netransparenten. "Prodaja pod mizo ni uspela, zdaj pa se hvalite, da te prodaje pod mizo ni bilo."

Bratuškova pa je vztrajala in od vlade želi natančne odgovore: kdo se je pogajal s KBC, zakaj se je cena iz 36,7 evra spremenila v 41 evrov, zakaj je KBC zadnji hip odstopil od dokapitalizacije, kaj se je dogajalo na skupščini tudi glede razrešnice? Po njenem prepričanju je zelo čudno, da je nadzorni svet, ki je postavil upravo, dobil razrešnico, uprava pa ne.

Dejan Krušec, državni sekretar na ministrstvu za fniance, je še dejal, da so sklepi, ki so bili sprejeti na skupščini NLB-ja, javni in da se lahko člani odbora z njimi seznanijo tudi iz medijev. Dejan Krušec, državni sekretar na ministrstvu za fniance, je še dejal, da so sklepi, ki so bili sprejeti na skupščini NLB-ja, javni in da se lahko člani odbora z njimi seznanijo tudi iz medijev. Pin It

Krušec: Dokapitalizacijo KBC-ja je preprečila evropska komisija


Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je Alenki Bratušek uvodoma razložil razloge, zakaj KBC na koncu ni sodeloval pri dokapitalizaciji. Krušec je pojasnil, da so postopki potekali, kot morajo. Pogajanja s strani KBC so po njegovih besedah vodili ljudje na ravni uprave te belgijske banke, poleg tega pa sta "vse dogovorjeno potrdila tako nadzorni svet banke KBC kot tudi njena uprava, vendar pa se KBC pozneje ni uspel dogovoriti z evropsko komisijo". Kot je še pojasnil Krušec, je bila v danem trenutku možna dokapitalizacija s Kadom in Sodom, saj ni bilo mogoče dobiti zasebnega kapitala. O ceni pa je pojasnil, da reodkup hibridov v banki ni mogoč po nominalni ceni, saj bi evropska komisija v drugačnem primeru, če bi obveljala prvotna cena, dokapitalizacijo Soda in Kada preprosto ustavila. Dejan Krušec, državni sekretar na ministrstvu za finance, je še dejal, da so sklepi, ki so jih sprejeli na skupščini NLB-ja, javni in da se lahko člani odbora z njimi seznanijo tudi iz medijev.

Golob: Pozdravljamo dokapitalizacijo, a lahko bi bila večja


Predstavnik Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Marko Golob je sicer pozdravil nedavno dokapitalizacijo NLB-ja, a "bili bi še bolj, če bi bila večja". Golob je poudaril, da bi NLB morala imeti obseg kapitala, s katerim bi lahko zagotovili normalno poslovanje in da bi se vendarle odpravil kreditni krč. "Želimo, da bi imela tja med 11 in 12 odstotkov prvovrstnega kapitala, kar je primerljivo z bankami v regiji. Jasno pa je, da je trenutno težko dobiti zasebne investitorje za vstop v banko," pravi Golob in poudarja, da bi NLB potrebovala redno dokapitalizacijo, ki bi bila po njegovem prepričanju ustreznejša. "Ob zadnji dokapitalizaciji obstaja težava, da država ostane ujeta, lahko pride do konverzije ali pa bi morala obveznice prodati z velikim popustom."

Veber: Vlada je bila naivna


Janko Veber (SD) je v začetku nadaljevanja seje poudaril, da je NLB odobravala posojila brez resnih presoj, pri čemer je po njegovem sodelovala tudi belgijska banka KBC. Kot pravi, smo lahko zato zadovoljni, da KBC ni postala večinska lastnica NLB-ja, saj je sodelovala pri povzročitvi slabega položaja, v katerem se je znašla naša največja banka. Sprašuje se, ali je KBC tako ravnala, da bi lahko prišla do poceni delnic NLB-ja.

Izpostavil je, da se je pri dokapitalizaciji banke uresničil scenarij, ki so ga v SD-ju že v začetku predstavljali kot alternativo. Dokapitalizacijo s strani Kada in Soda namesto KBC-ja bi po njegovem vlada morala načrtovati že v začetku, "pa je ni". "Izpostaviti moramo naivnost vlade pri videnju možnosti reševanja banke in gospodarstva. Ta naivnost nas skrbi," je zatrdil.

Alenka Bratušek: Cel postopek dokapitalizacije je bil netransparenten, vlada ni želela razkriti določenih podatkov, čeprav po zakonu o poslancih tajni podatki za nas ne obstajajo. Alenka Bratušek: Cel postopek dokapitalizacije je bil netransparenten, vlada ni želela razkriti določenih podatkov, čeprav po zakonu o poslancih tajni podatki za nas ne obstajajo. Pin It

Šircelj: V NLB smo vložili več kot milijardo, pa se nič ni zgodilo


Andrej Šicelj (SDS) je na Vebrove besede, da vlada ravna naivno, odgovoril, da se je ravno v zadnjih tednih pokazala skrb vlade za NLB, vendar se moramo, kot pravi, zavedati, da ima NLB tudi tujega lastnika, s katerim se je treba pogovarjati. Pojasnil je, da sam ne bi tako hitro govoril o tem, kakšen način dokapitalizacije je najboljši, in da bi zadevo raje bolje preučil. Ob tem je poudaril, da so davkoplačevalci v preteklosti v NLB vložili že več kot milijardo evrov, pa se ni zgodilo nič. "Ni mogoče stalno koristiti davkoplačevalskega denarja za dajanje slabih kreditov," je opozoril.

Šircelj je še poudaril, da se je veliko govorilo o prodaji NLB-ja pod mizo in o netransparentnih postopkih, pa se na koncu nič od tega ni zgodilo. Prepričan je, da se na tak način daje signal tujemu kapitalu, ali je zaželen v državi ali ne. Izpostavil je, da je bilo v preteklosti veliko primerov, ko so tujci hoteli investirati v Sloveniji, pa se noben posel ni uresničil, "zato tudi ni delovnih mest, napredka in razvoja". Prepričan je, da se zaradi slabih signalov, ki jih dajemo investitorjem, zmanjšuje verodostojnost slovenske ekonomije.

Bratuškova: Postopek je bil netransparenten


Alenka Bratušek: Cel postopek dokapitalizacije je bil netransparenten, vlada ni želela razkriti določenih podatkov, čeprav po zakonu o poslancih tajni podatki za nas ne obstajajo.

Alenka Bratušek (PS) je poudarila, da so poslanci s funkcijo dobili dostop do tajnih podatkov, zato je po njenem mnenju na prejšnji seji prišlo do kršenja zakona o varovanju tajnih podatkov. Predstavniki vlade namreč članom komisije na prejšnji seji niti na zaprtem delu niso želeli povedati, kakšne sklepe je vlada sprejela glede ravnanja na skupščini NLB-ja, kar so pojasnili z besedami, da gre za tajne sklepe.

Veber: Potrebna je izredna revizija


Veber je poudaril, da bi se moralo pogledati, kaj se je v naši največji banki dogajalo, saj bi se po njegovem prepričanju le tako lahko vzpostavili pogoji za nadaljnjo normalno poslovanje. V tej luči je Veber predlagal, da komisija sklene, da Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS v roku 14 dni skliče skupščino delničarjev banke in zahteva izredno revizijo poslovanja banke. "Potrebna je obsežna podrobna revizija in ne skrben pregled, za katerega bi vlada ocenila, da je zadovoljiv. Prav z izredno revizijo bi namreč lahko ugotovili tudi odgovornost posameznih oseb. Samo s tem si lahko obetamo, da bi ljudje spet zaupali naši banki, na drugi strani pa bi se lahko poslanci pri glasovanju o nadaljnjih dokapitalizacijah lažje odločili, kako in na kakšen način," je še dodal Veber.

Foto: Ana Kovač
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Spletni nakupi znižujejo stroške poslovanja

Tuš Cash&Carry je že dobro leto in pol največja slovenska spletna trgovina za poslovne kupce.

Kaj bi jedli danes?

Naročite hrano na dom prek spleta – po vsej Sloveniji!

Velikonočni čas veselih drobnarij

Prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni praznujemo veliko noč. To je tudi čas, ko v veselih barvah zažari naš dom. Prepustimo se velikonočnemu vzdušju in si dajmo duška pri okraševanju doma.

Pošlji SMS za telefonsko številko

Storitev 1188 SMS omogoča, da kontaktne informacije o telefonskih naročnikih dobite prek SMS-sporočila.

Praznujemo 10 let vstopa Slovenije v EU

1. maja 2014 bomo zabeležili 10 let od vstopa Slovenije v EU in 25. maja gremo zopet na volitve v Evropski parlament.

Naklofen gel

Proti bolečinam v mišicah in sklepih.

Imate avto? Pri nas je vreden več!

Zamenjajte ga za novo Kio. Novi pro_cee'd že za 99 EUR/mesec. EOM=0%, 1/3 pologa. Samo do 30. aprila!

Hotel Sol Aurora****

Vroče sonce, kristalno morje in razkošen hotel v čarobnem Umagu! 3 dni s polpenzionom le 139 € za dva!

oglasno sporočilo Zagotavlja