NATISNI PISAVA

Tudi Fitch znižal bonitetno oceno; obresti nad sedmimi odstotki

Tajnikar bi tožil bonitetne hiše, Masten bi rezal transferje

Avtor: STA, B. K.

Ljubljana - Moody's Slovenijo ocenjuje strožje kot velike države, meni ekonomist Maks Tajnikar. Ker agencije zagotavljajo paralelno obnašanje bančnih ustanov, bi jih bilo potrebno tožiti, verjame.

Moody's Slovenijo ocenjuje strožje kot velike države, meni ekonomist Maks Tajnikar. Ker agencije zagotavljajo paralelno obnašanje bančnih ustanov, bi jih bilo potrebno tožiti, verjame. Pin It

Potem ko je Slovenijo v petek doletelo novo znižanje bonitetne ocene, je Tajnikar dejal, da se je mogoče z oceno slovenskih gospodarskih razmer, ki jo je podala bonitetna hiša Moody's, strinjati. Potrdil je zlasti ugotovitev bonitetne agencije, da so za Slovenijo značilni "prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij".

Četudi deli mnenje Moody's o Sloveniji, pa je Tajnikar kritičen, saj naj bi našo državo ocenjeval strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto. Kot je ocenil, so težave v državah, kot sta Španija in Italija, "še bistveno, bistveno večje". To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je še, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja.

"Monopolna moč nasproti majhnim državam"


"Tako ocena Moody's kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim," je poudaril ekonomist. Kot je izpostavil, bi bilo potrebno bonitetne agencije tožiti, "saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno obnašanje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno obnašanje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU."

'Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet' "Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet"

"Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih," je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov.

Masten: Znižanje je bilo pričakovano


Ekonomist Igor Masten je dejal, da je do znižanja kreditnih ocen teh družb prišlo na račun splošnega položaja gospodarstva, povečanega tveganja v finančnem sistemu in obetov poslovanja. Glede na to, da ocene navadno sledijo najvišji entiteti - državi - je bilo znižanje po njegovih besedah pričakovano.

Na vprašanje, kaj bo klestenje bonitet družb pomenilo v praksi, je odgovoril, da bo to odvisno od njihovih potreb po zadolževanju na tujih trgih. Če tujih finančnih virov ne bodo iskale, neposrednih učinkov niti ne bo. Ker pa so slabše tudi bonitete bank, bi lahko imela podjetja težave pri dostopu do finančnih virov na domačem trgu, je menil.

'In glede na to, da se v tej državi očitno nič ne zgodi hitro, je običajen argument ljudi, nasprotnikov ukrepov, da nikoli ni dovolj hudo za tako radikalne ukrepe' "In glede na to, da se v tej državi očitno nič ne zgodi hitro, je običajen argument ljudi, nasprotnikov ukrepov, da nikoli ni dovolj hudo za tako radikalne ukrepe"

"Če se položaj ne bo spremenil, bodo sledila nova znižanja"


Četudi so obeti za oceno države in družb v njeni lasti ali solasti negativni, Masten nove evalvacije s strani bonitetnih hiš ne pričakuje v kratkem. A če se položaj ne bo spremenil, bodo sledila nova znižanja, je napovedal. Država bi zato morala po njegovih besedah "pospešeno sprejemati ukrepe, ki se tičejo finančnega sektorja in proračuna, zaradi signalov pa tudi reformne ukrepe". Kot je ocenil, bi veljalo razmisliti tudi o prerazporeditvi virov v letošnjem proračunu.

V tem smislu predlaga dodaten rez v različne transferje in plače v javnem sektorju ter porabo tako privarčevanih sredstev za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Ekonomist pa se zaveda, da je krčenje transferjev politično problematično. "In glede na to, da se v tej državi očitno nič ne zgodi hitro, je običajen argument ljudi, nasprotnikov ukrepov, da nikoli ni dovolj hudo za tako radikalne ukrepe. In potem se res nič ne zgodi. In se vedno znova znajdemo sredi slabe situacije," je bil kritičen.

Fitch znižal bonitetno oceno

Bonitetna agencija Fitch je sledila bonitetnima hišama Moody's in Standard & Poor's (S&P) in znižala bonitetno oceno Slovenije. Tako kot S&P je tudi Fitch oceno za dolgoročni dolg v domači in tuji valuti znižal za eno stopnjo, z A na A-. Kot razlog za znižanje je Fitch navedel nadaljnje poslabšanje razmer v bančnem sistemu.

Slovenske banke po mnenju Fitcha bremenijo slaba posojila, zaradi česar bodo potrebne dodatne dokapitalizacije. Ker v trenutnih razmer ni zanimanja zasebnega kapitala za vlaganja v banke, bo največje breme pri tem nosila država, ki ima lastniški delež v dveh največjih bankah, Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ocenjujejo v Fitchu. Tako kot Moody's in S&P je tudi Fitch, ki je državi nazadnje oceno znižal januarja, obete za naprej ohranil negativne.

V torek pa je Moody's zaradi padca bonitetne ocene Slovenije znižal bonitetno oceno Telekomu Slovenije in SID banki, ki sta v večinski državni lasti oz. v državni lasti. Poleg tega je oklestil tudi bonitetno oceno obveznice SID banke, Abanke Vipa in Factor banke. S&P pa je zaradi znižanja bonitetne ocene Sloveniji znižal bonitetno oceno skupini Triglav, s tem Zavarovalnici Triglav in pozavarovalnici Triglav Re, ter Pozavarovalnici Sava.

Donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice se je na sekundarnem trgu danes znova povzpel nad psihološko mejo sedmih odstotkov. Medtem ko znižanju bonitetne ocene države sledijo znižanja bonitetnih ocen družb v državni lasti, vlagatelji za slovenske obveznice na borzi MTS zahtevajo 7,03-odstotno obrestno mero.

Obrestne mere na slovenske 10-letne obveznice so tako danes popoldne recimo nad španskimi (6,89 odstotka) in italijanskimi (5,92 odstotka), kar kaže, da finančni trgi očitno Slovenijo dojemajo kot bolj problematično od omenjenih dveh. Pribitek slovenskih na referenčne 10-letne nemške obveznice je pri 5,62 odstotne točke.

Nekateri nemški mediji so prejšnji teden ocenjevali, da se Slovenija iz težav ne bo mogla izviti brez evropske pomoči. Očitno na to vse bolj stavijo tudi finančni trgi. Meja sedmih odstotkov pri obveznicah velja za tisto točko, nad katero vzdržno zadolževanje na daljši rok ni več mogoče.

Foto: Tina Deu, STA
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Glasujte in odpotujte v Egipt

Glasujte za najlepše jezero na svetu. Nagrade čakajo na vas!

Moški v poslu delajo več neumnosti kot ženske

Iskanje kariernih priložnosti zahteva pravo izobrazbo in primerne veščine, ki jih svojim študentom posredujejo profesorji na poslovni fakulteti Gea College.

Želite 200 EUR? Nič lažjega.

Napovejte uvrstitev Slovenije na SP v košarki in se potegujte za športne bone za 200 EUR, 20 EUR ali košarkarsko žogo.

Nora poletna akcija kuhinj

Znižanje do 50 % na izbrane modele in elemente + dodatnih 400 € za nakup aparatov! DanKuchen BTC in Kranj

50 % popusta do 31.8.

Vrhunski program za vodenje podjetja Birokrat kar pol ceneje! Dodatnih -25 % na vse licence za nezavezance za DDV.

oglasno sporočilo Zagotavlja