0
0
0
0
0
NATISNI PISAVA

Obresti na slovenske obveznice krepko nad sedmimi odstotki

The Economist: Slovenija naslednja v vrsti

Avtor: STA, R. A., V. L.

London - V The Economistu ponavljajo že znano dejstvo, da država zaradi visokih proračunskih primanjkljajev v zadnjih treh letih in naraščajočega dolga ne more pritegniti tujih vlagateljev.

0
0
0
0
0
Pin It

Rešilni paket, ki bi ga potrebovala Slovenija, bi bil za evropske rešilne sklade drobiž, ugotavlja The Economist. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) namreč predstavlja le 0,4 odstotka gospodarstva območja z evrom. "Območje z evrom ima večje skrbi," piše tednik in izpostavlja prihajajočo recesijo.

Zdrs še ene države "v območje somraka" bi bil še kako pomemben


Kljub temu pa bi zdrs še ene države vseeno nekaj pomenil, ocenjujejo avtorji članka. Če bi Slovenija pokleknila, bi bila prva nekdanja komunistična država v območju evra, ki bi potrebovala pomoč. S tem bi se znamenje ponosa ob priključitvi območju z evrom spremenilo v "znak ponižanja".

V tedniku ob tem izpostavljajo zagotovila slovenske vlade, da se država reševanju lahko izogne. "A to je znan refren, tako kot je nesrečna koda, ko je pomoč vendarle potrebna," pišejo. Izpostavljajo zahtevano donosnost na 10-letne slovenske obveznice, ki presega sedem odstotkov, in znižanja bonitetnih ocen s strani vseh treh največjih bonitetnih hiš.

"Slovenija je še ena žrtev pogubne povezave med šibkimi bankami in šibkimi vladami"


V The Economistu ponavljajo že znano dejstvo, da so največja težava Slovenije banke, država pa ob tem zaradi visokih proračunskih primanjkljajev v zadnjih treh letih in naraščajočega dolga ne more pritegniti tujih vlagateljev. "Slovenija je še ena žrtev pogubne povezave med šibkimi bankami in šibkimi vladami, ki botruje neukrotljivosti krize evra."

The Economist: Slovenija se mora resno lotiti bolečih reform


Ne glede na to, ali bo Slovenija na koncu sprejela denar od zunaj ali ne, se mora država "resno lotiti bolečih reform", če želi cveteti v klubu, zaključuje tednik.

Nižje obresti od Slovenije plačuje celo Irska


Medtem donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice ob koncu tedna vztraja krepko nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki državi na daljši rok ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Po podatkih z elektronske borze MTS se je ob zaključku trgovanja zahtevana donosnost nahajala pri 7,72 odstotka, kar je 0,13 odstotne točke več kot v četrtek. Pribitek slovenskih na referenčne nemške obveznice se je s tem povzpel na 6,23 odstotne točke.

Donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice tako vztraja precej nad donosom na primerljive španske (6,51 odstotka) in italijanske (5,79 odstotka) dolžniške vrednostne papirje. Nižje obresti (6,22 odstotka) plačuje celo Irska, ki se je, ker se ni bila sposobna vzdržno zadolževati na finančnih trgih, morala zateči po pomoč k EU in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).

Foto: Matej Povše
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Razkritje najljubšega poletnega filma vas lahko pripelje v Egipt!

Z glasovanjem za najboljši poletni film lahko osvojite potovanje v Egipt za dve osebi.

Prvi koraki v boljši svet

S projektom Ustvarimo boljši svet smo pomagali že dvanajstim organizacijam, ki s svojim delom pomagajo ustvarjati boljši svet. Tudi vi se lahko prijavite in postanete del naše zgodbe!

Fotogalerija
Costa Concordia pluje proti svojemu zadnjemu cilju

Potniška ladja Costa Concordia, ki je 13. januarja pred toskanskim otokom Giglio nasedla na čereh in se prevrnila, je začela svojo zadnjo pot proti pristanišču v Genovi, kjer jo bodo uničili.

Vpišite se v nov TIS

Sedaj lahko prepoveste klice v komercialni in raziskovalni namen! Naj vas sedaj kličejo samo vam ljube osebe. Preveri!

Le en klik za dopust v Egipt

Glasujte za najboljši poletni film in osvojite potovanje v Egipt!

Preizkusite 7-dnevno brezplačno geslo bizi.si!

Vsak dan lahko preverite dnevno sveže podatke o blokadah TRR-jev, objavah stečajev, likvidni sposobnosti in bonitetno oceno podjetij.

oglasno sporočilo Zagotavlja