0
0
0
0
0
NATISNI PISAVA

Vsi bi radi kranjsko klobaso

Avtor: Srdjan Cvjetović

Slovenska vloga za zaščito imena in geografskega porekla kranjske klobase je sprožila pomisleke v Avstriji in na Hrvaškem. Z Avstrijo je načelen dogovor sicer že sklenjen.

0
0
0
0
0

Slovenija je 18. februarja letos zaprosila za zaščito imena in geografskega porekla kranjske klobase na ravni Evropske unije, podobno kot so Francozi zaščitili šampanjec, Italijani parmezan ali Nemci schwarzwaldsko šunko. To bi pomenilo, da klobase z imenom kranjska klobasa ne bi več smeli proizvajati zunaj Slovenije.

Šest mesecev pozneje, to je 18. avgusta, pa se izteče rok za morebitne pritožbe na to zahtevo, ki bi vsem drugim onemogočila uporabo tega pojma. Pričakovati je eno pritožbo – hrvaško.

Avstrija: Käsekreinerja ne damo


Hrvaška sicer ni edina, ki meni, da ima, tako kot Slovenija, pravico uporabe do imena kranjska klobasa. Že prej je svoje pomisleke izrazila Avstrija, a se je izkazalo, da na severni strani Karavank s tem imenom opisujejo povsem drugačno klobaso.

Avstrijska Käsekreiner je, za razliko od prave kranjske klobase, polnjena s sirom in je tako priljubljena pri naših severnih sosedih, da na preimenovanje njim priljubljenega hitrega prigrizka niso pomislili niti za trenutek. Avstrijski kmetijski minister Nikolaus Berlakovich je bil vseskozi eden od najglasnejših zagovornikov, da so "krainerji" pomemben del avstrijske tradicije.

Nič več novih Krainer Wurstov


Slovensko-avstrijski predhodni načelni dogovor, sklenjen sredi junija, odpravlja avstrijske pomisleke o slovenski registraciji kranjske klobase, obenem pa avstrijskim klobasam, kot so Käsekreiner, Schweinskrainer, Ostkreiner in Bauernkrainer, še naprej dopušča obstoj. Slovenski proizvajalci kranjskih klobas so med pogajanji namreč ocenili, da teh klobas ni mogoče zamenjati s pravo kranjsko klobaso.

Avstrijci pa vendarle ne bodo smeli razvijati in proizvajati novih "kranjskih" klobas. Obstoječe prej omenjene klobase bodo zunaj Avstrije lahko naslavljali le z nemško jezikovno različico, kar na primer pomeni, da Käsekrainer v Sloveniji ne more imeti zavajajočega imena kranjska klobasa s sirom, temveč ostaja tudi pri nas Käsekrainer.

Pin It

Ni vsaka kranjska zares kranjska


Hrvaška mesna industrija proizvaja "kranjske kobasice", kot jim rečejo v hrvaščini, čeprav receptura pogosto močno odstopa od izvirne, opozarjajo slovenski proizvajalci kranjske klobase, ki so se pred sedmimi leti zbrali v gospodarsko-interesno združenje. To danes šteje 11 proizvajalcev, ki dosledno spoštujejo specifikacijo in imajo certifikat o skladnosti proizvodnje kranjske klobase s to potrjeno specifikacijo. Zato so prepričani, da danes v Sloveniji ni več proizvajalcev, ki bi s tem imenom prodajali kakšno drugo klobaso. Če bi se pojavili, bi se gotovo kmalu srečali z nekom iz Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje.

Hrvaška stran pri svojih utemeljitvah med drugim navaja, da so bili tudi oni del iste monarhije, ko se je uveljavilo ime kranjska klobasa.

Navdušila je tudi cesarja


Slovenija je znotraj svojih meja kranjsko klobaso zaščitila že pred štirimi leti. V vlogi Evropski uniji so zelo natančno opredelili kranjsko klobaso kot pasterizirano poltrajno klobaso iz grobo mletega svinjskega mesa.

Pri podrobnem navajanju zgodovinskih in etnoloških dejstev so navedli tudi zgodbo o habsburškem cesarju Francu Jožefu, ki se je slučajno ustavil v vaški gostilni nekje na Kranjskem. Gostiteljica mu je lahko ponudila samo, kot je rekla, navadno domačo klobaso, a je bil vladar nad njo zelo navdušen. Kar vzkliknil je: "To ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa," pravi zgodba, ki jo omenjajo tudi na spletnih straneh enega najbolj znanih in kakovostnih hrvaških proizvajalcev mesnin.

Pojasnil k ugovoru nam (še) niso razkrili


Avstrija je zagovarjala, da bi prepoved uporabe imena kranjska klobasa v njihovi državi močno prizadela njihovo mesno industrijo. Podobno menijo tudi na Hrvaškem, kjer letno proizvedejo klobas s pridevnikom kranjska v vrednosti 10 milijonov evrov.

Hrvaški proizvajalci kranjskih klobas in hrvaška gospodarska zbornica so dve leti zbirali zgodovinske argumente, zakaj bi morala tudi Hrvaška imeti pravico do uporabe imena kranjska klobasa. Na zbornici nam na naše vprašanje niso razkrili nobenih dokumentov, temveč so nas usmerili na hrvaško kmetijsko ministrstvo, a podrobnejših pojasnil do tega trenutka nismo prejeli niti od njih.

Pin It

Avstrijci so Sloveniji ugovarjali tudi pri bučnem olju


Kranjska klobasa ni prvi primer, ko je imela Avstrija pomisleke o slovenski zaščiti imena in geografskega porekla. Podoben primer je še davnega leta 1996 sprožilo bučno olje, ki so ga Avstrijci registrirali kot štajersko bučno olje.

Ko pa je Slovenija poskusila registrirati štajersko-prekmursko bučno olje, so Avstrijci podali ugovor, češ da sta imeni preveč podobni. Ker pa dogovora v predvidenem šestmesečnem roku po oddaji ugovora niso uspeli doseči, nekatere avstrijske zahteve so bile za Slovenijo nesprejemljive, je odločitev sprejela Evropska komisija – in sicer v prid Sloveniji. Štajersko-prekmursko bučno olje naj bi tako uradno zaščitili najpozneje do 30. septembra.

Šest mesecev za dogovor, sicer bo odločil Bruselj


Ali bosta Slovenija in Hrvaška sami poiskali rešitev ali bo tudi tu morala ukrepati Evropska komisija? Slovenija ni prejela nobenega ugovora Hrvaške, zato na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ne morejo komentirati hrvaških argumentov. Postopek predvideva, da se pritožnica najprej obrne na evropsko komisijo. Ta najprej preveri upravičenost in utemeljenost ugovorov in ga šele nato posreduje državi, na katero se nanaša. V šestih mesecih lahko države skušajo same doseči dogovor, kot se je to zgodilo v primeru kranjske klobase, če pa ne, pa bo, kot pri štajersko-prekmurskem bučnem olju, o tem odločala Evropska komisija.

Slovenski proizvajalci kranjskih klobas in predstavniki pristojnega ministrstva so se v začetku julija sicer sestali s hrvaško delegacijo proizvajalcev, hrvaškega ministrstva in gospodarske zbornice, a takrat Hrvaška še ni dokončno napovedala ugovora ali predstavila njegove vsebine.

Foto: Bor Slana, Shutterstock
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Spletni nakupi znižujejo stroške poslovanja

Tuš Cash&Carry je že dobro leto in pol največja slovenska spletna trgovina za poslovne kupce.

Zahtevajo denar, na račun pa pozabijo

S ponujeno storitvijo brez računa se velikokrat srečamo na področju gradbeništva in taksi služb, prav tako pa lahko pogosto brez računa ostanemo pri nakupu sadja ali zelenjave na tržnici.

Blagovne znamke pod žarometi

Pridružite se novi Alumni sekciji Ekonomske fakultete Alumni MARKEThink. Prvo srečanje bo 8. maja na Ekonomski fakulteti.

Hotel Sol Aurora****

Vroče sonce, kristalno morje in razkošen hotel v čarobnem Umagu! 3 dni s polpenzionom le 139 € za dva!

Kapsule zelene kave 16,60 €!

Najmočnejši 800 mg ekstrakt zelene kave na trgu. Za vse, ki potrebujete pomoč pri hujšanju.

Razmišljate o prenovi ogrevanja?

Nova tehnologija IR ogrevanja z visokimi prihranki! Povprašajte za brezplačen izračun vašega objekta!

oglasno sporočilo Zagotavlja