NATISNI PISAVA

Vsi bi radi kranjsko klobaso

Avtor: Srdjan Cvjetović

Slovenska vloga za zaščito imena in geografskega porekla kranjske klobase je sprožila pomisleke v Avstriji in na Hrvaškem. Z Avstrijo je načelen dogovor sicer že sklenjen.

Slovenija je 18. februarja letos zaprosila za zaščito imena in geografskega porekla kranjske klobase na ravni Evropske unije, podobno kot so Francozi zaščitili šampanjec, Italijani parmezan ali Nemci schwarzwaldsko šunko. To bi pomenilo, da klobase z imenom kranjska klobasa ne bi več smeli proizvajati zunaj Slovenije.

Šest mesecev pozneje, to je 18. avgusta, pa se izteče rok za morebitne pritožbe na to zahtevo, ki bi vsem drugim onemogočila uporabo tega pojma. Pričakovati je eno pritožbo – hrvaško.

Avstrija: Käsekreinerja ne damo


Hrvaška sicer ni edina, ki meni, da ima, tako kot Slovenija, pravico uporabe do imena kranjska klobasa. Že prej je svoje pomisleke izrazila Avstrija, a se je izkazalo, da na severni strani Karavank s tem imenom opisujejo povsem drugačno klobaso.

Avstrijska Käsekreiner je, za razliko od prave kranjske klobase, polnjena s sirom in je tako priljubljena pri naših severnih sosedih, da na preimenovanje njim priljubljenega hitrega prigrizka niso pomislili niti za trenutek. Avstrijski kmetijski minister Nikolaus Berlakovich je bil vseskozi eden od najglasnejših zagovornikov, da so "krainerji" pomemben del avstrijske tradicije.

Nič več novih Krainer Wurstov


Slovensko-avstrijski predhodni načelni dogovor, sklenjen sredi junija, odpravlja avstrijske pomisleke o slovenski registraciji kranjske klobase, obenem pa avstrijskim klobasam, kot so Käsekreiner, Schweinskrainer, Ostkreiner in Bauernkrainer, še naprej dopušča obstoj. Slovenski proizvajalci kranjskih klobas so med pogajanji namreč ocenili, da teh klobas ni mogoče zamenjati s pravo kranjsko klobaso.

Avstrijci pa vendarle ne bodo smeli razvijati in proizvajati novih "kranjskih" klobas. Obstoječe prej omenjene klobase bodo zunaj Avstrije lahko naslavljali le z nemško jezikovno različico, kar na primer pomeni, da Käsekrainer v Sloveniji ne more imeti zavajajočega imena kranjska klobasa s sirom, temveč ostaja tudi pri nas Käsekrainer.

Pin It

Ni vsaka kranjska zares kranjska


Hrvaška mesna industrija proizvaja "kranjske kobasice", kot jim rečejo v hrvaščini, čeprav receptura pogosto močno odstopa od izvirne, opozarjajo slovenski proizvajalci kranjske klobase, ki so se pred sedmimi leti zbrali v gospodarsko-interesno združenje. To danes šteje 11 proizvajalcev, ki dosledno spoštujejo specifikacijo in imajo certifikat o skladnosti proizvodnje kranjske klobase s to potrjeno specifikacijo. Zato so prepričani, da danes v Sloveniji ni več proizvajalcev, ki bi s tem imenom prodajali kakšno drugo klobaso. Če bi se pojavili, bi se gotovo kmalu srečali z nekom iz Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje.

Hrvaška stran pri svojih utemeljitvah med drugim navaja, da so bili tudi oni del iste monarhije, ko se je uveljavilo ime kranjska klobasa.

Navdušila je tudi cesarja


Slovenija je znotraj svojih meja kranjsko klobaso zaščitila že pred štirimi leti. V vlogi Evropski uniji so zelo natančno opredelili kranjsko klobaso kot pasterizirano poltrajno klobaso iz grobo mletega svinjskega mesa.

Pri podrobnem navajanju zgodovinskih in etnoloških dejstev so navedli tudi zgodbo o habsburškem cesarju Francu Jožefu, ki se je slučajno ustavil v vaški gostilni nekje na Kranjskem. Gostiteljica mu je lahko ponudila samo, kot je rekla, navadno domačo klobaso, a je bil vladar nad njo zelo navdušen. Kar vzkliknil je: "To ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa," pravi zgodba, ki jo omenjajo tudi na spletnih straneh enega najbolj znanih in kakovostnih hrvaških proizvajalcev mesnin.

Pojasnil k ugovoru nam (še) niso razkrili


Avstrija je zagovarjala, da bi prepoved uporabe imena kranjska klobasa v njihovi državi močno prizadela njihovo mesno industrijo. Podobno menijo tudi na Hrvaškem, kjer letno proizvedejo klobas s pridevnikom kranjska v vrednosti 10 milijonov evrov.

Hrvaški proizvajalci kranjskih klobas in hrvaška gospodarska zbornica so dve leti zbirali zgodovinske argumente, zakaj bi morala tudi Hrvaška imeti pravico do uporabe imena kranjska klobasa. Na zbornici nam na naše vprašanje niso razkrili nobenih dokumentov, temveč so nas usmerili na hrvaško kmetijsko ministrstvo, a podrobnejših pojasnil do tega trenutka nismo prejeli niti od njih.

Pin It

Avstrijci so Sloveniji ugovarjali tudi pri bučnem olju


Kranjska klobasa ni prvi primer, ko je imela Avstrija pomisleke o slovenski zaščiti imena in geografskega porekla. Podoben primer je še davnega leta 1996 sprožilo bučno olje, ki so ga Avstrijci registrirali kot štajersko bučno olje.

Ko pa je Slovenija poskusila registrirati štajersko-prekmursko bučno olje, so Avstrijci podali ugovor, češ da sta imeni preveč podobni. Ker pa dogovora v predvidenem šestmesečnem roku po oddaji ugovora niso uspeli doseči, nekatere avstrijske zahteve so bile za Slovenijo nesprejemljive, je odločitev sprejela Evropska komisija – in sicer v prid Sloveniji. Štajersko-prekmursko bučno olje naj bi tako uradno zaščitili najpozneje do 30. septembra.

Šest mesecev za dogovor, sicer bo odločil Bruselj


Ali bosta Slovenija in Hrvaška sami poiskali rešitev ali bo tudi tu morala ukrepati Evropska komisija? Slovenija ni prejela nobenega ugovora Hrvaške, zato na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ne morejo komentirati hrvaških argumentov. Postopek predvideva, da se pritožnica najprej obrne na evropsko komisijo. Ta najprej preveri upravičenost in utemeljenost ugovorov in ga šele nato posreduje državi, na katero se nanaša. V šestih mesecih lahko države skušajo same doseči dogovor, kot se je to zgodilo v primeru kranjske klobase, če pa ne, pa bo, kot pri štajersko-prekmurskem bučnem olju, o tem odločala Evropska komisija.

Slovenski proizvajalci kranjskih klobas in predstavniki pristojnega ministrstva so se v začetku julija sicer sestali s hrvaško delegacijo proizvajalcev, hrvaškega ministrstva in gospodarske zbornice, a takrat Hrvaška še ni dokončno napovedala ugovora ali predstavila njegove vsebine.

Foto: Bor Slana, Shutterstock
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Podarjamo 12 štipendij za MBA!

Prijavite se na 10. natečaj za štipendije za programa Executive MBA in MBA za leto 2015.

Zakaj je s poslom enako kot z vožnjo avtomobila?

Poslovno okolje je živ organizem, ki potrebuje sprotno prilagajanje razmeram na trgu.

Od zasebne prakse prek hipnoze do študija

Si želite postati psihoterapevt? Vsa znanja za ta poklic so zbrana na enem mestu.

Najsodobnejša oblika Aspirina že na voljo v Sloveniji

Pred kratkim je na slovenski trg prišla najsodobnejša oblika Aspirina s povsem novo tehnologijo. Novi Aspirin je izdelan z mikroaktivno tehnologijo, ki mu omogoča dvakrat hitrejše blaženje bolečin.

Novi Renault Espace

Personalizirajte svojo vozniško izkušnjo. Nov užitek vožnje z Espaceom odlikuje najsodobnejša tehnologija.

Kaj spada v domačo lekarno?

Ob neodgovorni uporabi so lahko tudi najbolj nedolžni analgetiki nevarni.

Petdeset odtenkov DIGGITA (VIDEO)

Oglejte si kolaž vseh del, ki se potegujejo za zlate in velike nagrade DIGGIT.

29. in 30. maja ne zamudite že 4. Kongresa podjetnikov Slovenije v Portorožu

Podjetniki se želijo povezovati, si medsebojno izmenjavati izkušnje in si vzajemno pomagati. To je poslanstvo tudi letošnjega, že 4. Kongresa podjetnikov Slovenije.

Fotogalerija
V Ljubljani frčalo perje: na Prešernovem trgu stres sproščali s pretepanjem

Na ljubljanskem Prešernovem trgu se je zgodil boj z blazinami. Izkazal se je za dober način spopadanja s stresom sodobnega načina življenja, poleg tega pa je imel tudi dobrodelno noto.

Metalka zastopstva servis

Specialisti za vaša profesionalna orodja. Od leta 1991!

Akcija kuhinj

Nora ponudba kotnih elementov v maju. Preverite noro ponudbo! Samo v Dankuchen BTC in Dankuchen Cubis Šenčur.

Želite presenetiti svoje najdražje?

Sten Time predstavlja največjo spletno trgovino z urami in nakitom. Velika izbira z brezplačno dostavo!

oglasno sporočilo