NATISNI PISAVA

Predlog zakona o slabi banki

DZ sprejel zakon o slabi banki

Avtor: Jan Tomše, STA

Ljubljana - DZ je s 47 glasovi za in devetimi proti sprejel zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve.

DZ je s 47 glasovi za in devetimi proti sprejel zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Pin It

S tem, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank odvzela bankam slabe terjatve, bodo te očistile svoje bilance in bodo lahko začele kreditiranje gospodarstva, so poslanci koalicijskih strank pritrjevali predlogu vlade. Za sprejem zakona je glasovalo 47 navzočih na seji, devet jih je bilo proti. V SD so zakonu nasprotovali, poslanci PS pa pri obravnavi niso sodelovali.

Šircelj: Vse terjatve je treba pregledati in oceniti, katere so slabe


Razpravljavci so se strinjali, da je sanacija bančnega sistema pogoj za oživitev gospodarstva. Koalicija in opozicija pa sta imeli različna pogleda na to, kako se sanacije lotiti. Koalicija namreč želi banke najprej očistiti slabih terjatev, potem pa jih po potrebi dokapitalizirati, medtem ko se v SD zavzemajo za neposredno dokapitalizacijo.

Socialni demokrati so k predlogu zakona vložili amandma, v katerem so definirali, kaj pomeni slaba terjatev, in to na način, da so jih opredelili kot terjatve z bonitetnima ocenama D in E. Tega v koalicijskem predlogu zakona ni, je povedal Janko Veber, obenem pa je opozoril, da se "pogovarjamo štirih milijardah, za katere naj bi dali poroštvo. Po radiu je finančni minister govoril celo o šestih milijardah slabih naložb". Veber je bil kritičen, saj naj bi predlog zakona omogočal tudi prenos dobrih podjetij na družbo za upravljanje slabih terjatev. "Zakaj tudi dobrih podjetij?" se je vprašal.

Predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko in poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Šircelj mu je odgovoril, da opredelitev terjatev z bonitetnimi ocenami ni ustrezna. "Različne terjatve imajo v različnih bankah različne bonitete. Isti posojilojemalci imajo v različnih bankah različne bonitete," je dejal Šircelj. Poudaril je, da imajo banke različna merila, po katerih ocenjujejo bonitete, zato rešitev v predlaganem amandmaju po njegovem ni dobra. "Banka Slovenije je na podlagi anketnih listov in drugih ocen državnemu zboru dala informacije o tem, koliko je slabih terjatev. Banka Slovenije bi sama v preteklosti lahko spodbudila banke, da bi upravljale slabe terjatve, pa tega ni storila," je pojasnil Šircelj. Vse terjatve je treba pregledati in oceniti, katere so slabe in kaj je mogoče z njimi narediti. Zato amandmaja v SDS ne bodo podprli, je povedal Šircelj.

Janko Veber (SD) Janko Veber (SD) Pin It

Starman: Vsak pastir je sposoben računati, Banka Slovenije pa ne


Bojan Starman iz DL je med drugim poudaril, da bi v preteklosti Banka Slovenije morala preprečiti dajanje slabih posojil. Nihče ni razmišljal, da podjetja ne bodo mogla vračati ne obresti, kaj šele posojil, je opozoril. "V naših bankah je gotovo še cela vrsta terjatev, ki bodo jutri slabe terjatve. Zakaj so takim podjetjem dajali posojila, če niso mogli izračunati zmožnosti vračanja. Za menedžerske odkupe. Nobena tuja banka ni dajala posojil za menedžerske odkupe in kreditne špekulacije," je povedal Starman. "Vsako leto smo vrgli skozi okno eno milijardo samo za bančni sistem.

Tukaj je neka rešitev, za katero nisem prepričan, da je dobra. Zakaj imamo Banko Slovenije? Vsak pastir, vsak kmet je sposoben izračunati, ali je sposoben vrniti posojilo. Da tega ne zna Banka Slovenije, je pa sramota. Z amandmajem se zato ne morem strinjati, ker vem, da je slabih posojil ogromno," je dodal.

Bojan Starman (DL) Bojan Starman (DL) Pin It

Poslanka Iva Dimic iz Nove Slovenije meni, da je treba ukrepati zdaj, sicer bo stanje še slabše. Podoben koncept kot predlagani je uporabila Nemčija, ki ji je uspelo, je razložila. "Zakaj ne bi tudi nam?" se je vprašala in dodala, da bo predlog podprla.

Šircelj: Slaba banka je učinkovita rešitev


Poslanec Šircelj je med razpravo ponovno povedal, da sta pri reševanju bank na voljo dva koncepta, eden zgolj z dokapitalizacijo in drugi s slabo banko. Povedal je, da je država v preteklosti dala več kot dve milijardi v državne banke, in se vprašal, koliko je to pozitivno vplivalo na javne finance. "Banke z državno lastnino so najslabši gospodarji. Zasebne banke imajo danes pri nas dobiček. To pomeni, da je nekaj narobe v državnih bankah," je poudaril in dodal, da predlog zakona ne izključuje dokapitalizacije.

Po njegovem je prenos terjatev na družbo najbolj pregledno dejanje. Z metodami, ki smo jih uporabljali zadnjih dvajset let, smo prišli v posojilni krč, pravi Šircelj. Če gre za odkrito zaskrbljenost, to razumem, če pa so v ozadju nekateri, ki ne želijo, da se posojilne mape prenesejo na novo inštitucijo in se vnovič ocenijo, da se ugotovi kazenska in odškodninska odgovornost, je to drugače, je povedal Šircelj. Dozdajšnji ukrepi niso bili učinkoviti, zato predlagamo nekaj novega, nekaj drugega, kar bo učinkovito, je dodal.

Predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko in poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Šircelj Predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko in poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Šircelj Pin It

M. Potrata: Slaba banka bo draga rešitev


Ta vzvod bo drag, davkoplačevalce bo stal štiri milijarde evrov, je na izjavo Marka Pogačnika iz SDS, da bo predlagani zakon vzvod za začetek reševanja bank, ki bodo tako dobile svež kapital, da se bodo lahko spet ukvarjale s svojo osnovno dejavnostjo, pripomnila poslanka SD Majda Potrata. "Res je, slaba banka je bila iz Slovenskega državnega holdinga izločena na predlog naše stranke, vendar pa imamo zdaj poseben zakon, h kateremu ima stroka številne pripombe," je dejala.

Po njenem bi se morali v teh časih lotevati reform, do teh pa je imela zdajšnja največja koalicijska stranka v prejšnjem mandatu drugačna stališča kot danes, je povedala Majda Potrata in ob tem opozorila na izjavo vodje misije Mednarodnega denarnega sklada Antonia Spilimberga, ki je dejal, da je razlog za tako globoko krizo tudi v nevzdržni rasti, ki jo je Slovenija beležila pred začetkom krize leta 2008.

O amandmajih k predlogu zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki ga je v sprejem po nujnem postopku predlagala vladajoča koalicija, so poslanci sicer razpravljali od 11.ure.

Foto: Matej Leskovšek, Bor Slana
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Bi šli na računovodski kongres?

To je dogodek, na katerem se srečuje slovenska računovodska stroka.

Ženske bodo pospešile gospodarstvo

Kaj potrebuje ženska, da bo uspešna podjetnica in bo lahko zaposlila še koga poleg sebe?

Več naprav za manj denarja

Bi imeli radi kakovostno spletno zaščito za vse naprave na enem mestu? ESET vam ponuja nov paket za računalnike in mobilne naprave v enem.

Vrtimo nove ambiente!

Iščete določen kos pohištva? Vas zanima, kaj je novega na področju pohištvene industrije?

Razvajajte se v dvoje.

2-urni romantični zakup savne in jacuzzija - 69 %!

Prava izbira je ogrevanje na zemeljski plin

Kondenzacijska peč na zemeljski plin. Do 20.000 EUR prihranka v dobi obratovanja.

Kar 60 % popusta na program Birokrat

Dodatni 25 % popust za vse licence za nezavezance za plačilo DDV. Zagotavljamo najnižje cene.

oglasno sporočilo Zagotavlja