Adria Mobil delavcem v podpis dala prošnjo za neplačan dopust

Ker v prošnjah ni datuma koriščenja dopusta, je to po mnenju izvršnega sekretarja za pravno področje in področje delovnih razmerij pri ZSSS Andreja Zorka zakonsko sporno. Kot so za STA pojasnili v Adrii Mobil, so se za to odločili zaradi večjih razsežnosti in posledic krize ter napovedih strokovnjakov, da se lahko razmere poslabšajo tudi v prihodnjih mesecih. S tem naj bi si vnaprej zagotovili možnost prilagajanja tržnim razmeram tekom letošnjega leta.

Zaposleni predlog sprejeli in podpisali

Andrej Zorko

"Zaposleni so tako podpisali sporazum o možnosti koriščenja 30-dnevne odsotnosti z dela brez nadomestila plače," so navedli in dodali, da je bila vsebina tega dogovora pred sprejemom dogovorjena z vsemi zaposlenimi v podjetju. Ti so predlog - z izjemo 11 zaposlenih - tudi sprejeli in podpisali.

V primeru dejanske izrabe predvidene možnosti zmanjšanja obsega dela bodo zaposlenim plačali vse prispevke in jim zagotovili vse pravice iz delovnega razmerja. Takšen ukrep bodo v soglasju z zaposlenimi izkoristili, ker se nahajajo v bistveno slabšem položaju glede delovne zakonodaje v primerjavi s konkurenti na zahodno evropskih trgih, so navedli.

Cilj je solidarno delovanje

Osnovni cilj podjetja je preživeti letošnje leto tako, da ohrani konkurenčnost na mednarodnem trgu ter da zaposlene ne postavlja v nevzdržen socialni položaj. "Dogovor je bil torej sprejet s ciljem solidarnega delovanja v zelo zahtevnih gospodarskih pogojih ter v izogib sprejetju programa presežnih delavcev in posledičnemu odpuščanju, kar ostaja edini še neizkoriščen ukrep, ki ga omogoča zakonodaja," so poudarili.

Vzroki za sedanje razmere po pojasnilih družbe izhajajo iz zunanjega okolja oz. izvoznih trgov Adrie Mobil, kjer se konkurenčna podjetja sicer soočajo z enakimi razmerami, vendar ob drugačnih pogojih za poslovanje ter ob izdatni podpori države.

Ukrepi vlade ne dajejo pravih odgovorov in rezultatov

Ker dosedanji ukrepi vlade po navedbah Adrie Mobil ne dajejo pravih odgovorov in rezultatov pri soočanju podjetij z nastalimi razmerami - sprejeti ukrep o subvencioniranju je administrativno zahteven in dolgotrajen in ne prinaša zadostnih premostitvenih spodbud -, so v družbi vse dejavnosti usmerili v notranje ukrepanje in prilagajanje razmeram.

Ob tem so navedli, da delovno pravna zakonodaja v Nemčiji in Angliji, kjer deluje največ konkurenčnih podjetij in sta med največjimi trgi v panogi, omogoča izrabo zakonskega inštituta čakanja delavcev na delo.

Alternativo temu ukrepu bi pomenila sprememba delovno pravne zakonodaje v Sloveniji in s tem izenačitev pogojev poslovanja slovenskih podjetij glede na konkurenčna podjetja v tujini, zato k učinkovitejšemu ukrepanju za zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pozivajo tako vlado kot tudi sindikate.

Na črni listi delodajalcev

Adria Mobil se zaradi podpisovanja bianco izjav delavcev o vlogah za izredno neplačan dopust in znižanja osnovnih plač za deset odstotkov pri SKEI nahaja na črni listi delodajalcev.

Njen nastanek in uvrščenost nanjo v Adrii Mobil obžalujejo. Takšne liste "v ničemer ne prispevajo k izboljšanju razmer v gospodarstvu in tudi ne podajajo argumentiranih predlogov za premostitev zahtevnih okoliščin za zaposlene", so poudarili.

"Takšno ravnanje sindikata ne prispeva h konstruktivnemu socialnemu dialogu, kjer je za dosego konkretnih rezultatov potrebno hitro in učinkovito sodelovanje ter razumevanje med vsemi partnerji - sindikati, gospodarstvom in državo," so prepričani v družbi, ki je s 1. januarjem prešla na 32-urni delavnik, pri čemer vse prispevke plačuje skladno z obstoječo zakonodajo, ki predvideva najmanj 36-urni polni delavni teden.

Za neplačan dopust običajno delavec zaprosi sam

Kot je za STA pojasnil Zorko, so delavci podpisali bianco zadevo, delodajalec lahko naknadno napiše datum koriščenja dopusta. "To je dodaten dokaz, da je podjetje pritiskalo na delavce, da so to podpisali," je poudaril. Pojasnil je, da je institut neplačanega dopusta možen. Prošnja pomeni, da delavec sam podpiše in sam zaprosi delodajalca za neplačan dopust. Ponavadi do teh prošenj prihaja takrat, kadar bi delavec dopust želel koristiti iz nekih osebnih razlogov.

Zorko: Gre za pritisk delodajalca na delavce

Lidija Jerkič

"Nikakor pa v tem primeru ne moremo govoriti, da so si delavci sami zaželeli, da bi imeli neplačan dopust", je dejal Zorko in dodal, da gre za pritisk delodajalca na delavce. "V pogajanjih za uvedbo 36-urnega delovnika je bilo s sindikatom v podjetju že dogovorjeno, da se tega ukrepa ne bodo poslužili, pa je to potem vodstvo enostransko kljub temu storilo," je povedala predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič.

Delavci so te "prošnje" po njenem mnenju podpisovali iz strahu pred izgubo zaposlitve. "Sindikat je proti temu pri vodstvu protestiral in zahteval, da vodstvo sprejme izjavo, da prošenj za neplačan dopust ne bo upoštevalo, pa tega vodstvo doslej ni storilo," je poudarila.

Gre za izigravanje zakonodaje

"Menim, da je takšen način izigravanje zakonodaje, delavci pa bi bili na ta način prikrajšani za enomesečno plačo, poleg ene plače, ki so se ji že odpovedali ob uvedbi 36-urnega delovnika. Lahko razumemo, da je podjetje v krizi, vendar pa vse ne more iti na račun zaposlenih," je še poudarila Jerkičeva. Tovrstnega ukrepa zaenkrat niso zabeležili v ostalih podjetjih, sta še povedala Zorko in Jerkičeva.