ZZV Koper prebivalstvu do nedelje odsvetuje zadrževanje na odprtem
Koper - Zaradi ponovno povečane količine drobnih prašnih delcev v zraku v koprskem zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) prebivalcem na območju Obale priporočajo, da se ne zadržujejo na odprtem.
Prav tako odsvetujejo izvajanje večjih fizičnih naporov, kot so treningi na prostem in težje fizično delo. Obremenjujoči pogoji bodo predvidoma trajali do nedelje.
Posebno občutljive skupine prebivalstva so otroci, bolniki in starejši od 65 let, dodajajo v sporočilu za javnost.
Glavni krivec Luka Koper?
Prašni delci imajo svoj izvor v naravi in v Luki Koper, kjer jim kljub trudu ne uspe popolnoma preprečiti dvigovanja prahu na terminalu za razsute tovore. Glede na lokacijo merilne postaje na Markovcu pa je po njihovem mnenju možno, da je podobno stanje na celotnem območju Obale.
Kakšne težave povzroča prah?
Prašni delci povzročajo draženje dihalnih poti in posledično kašelj. Zaradi svoje majhnosti prodirajo globoko v dihalne poti in pri tem povzročajo vnetja, kar daje dobre pogoje za razvoj virusnega ali bakterijskega vnetja dihal. Pri ljudeh, ki imajo že sicer težave z dihali npr. zaradi astme ali kronične obstruktivne bolezni, in pri srčnih bolnikih ti delci še posebej motijo in poslabšujejo njihovo bolezensko stanje. Zato tem v koprskem zavodu svetujejo obisk zdravnika, če bi se jim zdravstveno stanje poslabšalo.
Kot še opozarjajo, imajo prašni delci tudi dolgoročne vplive na človekovo zdravje in povečajo verjetnost za nastanek motnje srčnega ritma, možganskega in srčnega infarkta, raka, povišanega srčnega tlaka, bolezni dihal, vnetja grla in prezgodnje umrljivosti.
Za stanje je kriva tudi burja
Podobno priporočilo je ZZV Koper izdal že prejšnji teden. Takrat so v Luki Koper med drugim pojasnili, da sta premog in železova ruda, ki naj bi ju burja tedaj kljub sprotnim ukrepom zanesla iz terminala za razsute tovore, naravni, nepredelani rudnini, ki po razpoložljivi dokumentaciji nista nevarni za ljudi in okolje. Glavno nevarnost za dihala pa predstavljajo zlasti najmanjši prašni delci, ki pa jih je najti povsod v okolju: na gradbiščih, kamnolomih, poljih in na cesti.
Foto: Bojan Puhek
