Kriza je prizadela tudi gospodarstvo v Podravju

V Mariboru to ocenjujejo tudi tako, da so vsi večji sistemi v mestu propadli že po izgubi jugoslovanskih trgov v začetku 90. let. Kljub temu je na območju Maribora trenutno dobro tretjino več nezaposlenih kot konec preteklega leta.

Najbolj so odmevali stečaji Casina, Gople in IMP

Propadala pa so mnoga mala podjetja, saj so do konca novembra na mariborskem okrožnem sodišču stečajne postopke začeli v 40 podjetjih, vloženih pa je bilo 70 predlogov za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Med tistimi, ki so najbolj odmevali, so stečaj Casina Maribor, Gople, te dni tudi podjetja IMP Maribor, ruške družbe W&P Profil tudi kot posledice lanskega propada tamkajšnje TDR Metalurgije ter mariborskega podjetja v večinski lasti Walterja Wolfa W&G.

Medik: Razmere se ne izboljšujejo

"Takšnega leta, kot je bilo letošnje, si zagotovo ne želimo več, saj je tudi Podravje kar precej udarila kriza in zlasti brezposelnost. Razmere pa so takšne, da se za zdaj vsaj v naših branžah še vedno ne izboljšujejo," je dejal sekretar sindikata SKEI za Podravje Branko Medik in ob tem dodal, da jih že v začetku leta 2010 čakajo nove težave na lokaciji nekdanjega Tama. Odpuščanja naj bi namreč napovedovali v mešanem avstrijsko-slovenskem podjetju Weba, težave so v Tovarni vozil Maribor, vse to pa je po Medikovih besedah odraz krize, v kateri so usahnila naročila, podjetja pa so postala nelikvidna.

V kovinarski industriji brez dela tisoč ljudi

Branko Medik

Najbolj črna zgodba za mariborsko gospodarstvo v letošnjem letu pa je bila likvidacija sicer dobro stoječega in delujočega podjetja STS, ki se ga je Siemens odločil zapreti, zaradi česar je sicer z odpravninami brez dela ostalo okoli 300 ljudi nekdanje TVT Nove. Skupaj s to tovarno je potonilo še nekaj od nje odvisnih manjših podjetij, tako da je samo v nekaj podjetjih kovinarske branže brez dela ostalo več kot tisoč ljudi.

Sicer pa Medik za zdaj še ne more pritrditi, da bi kriza tudi v Podravju začela popuščati, čeprav je lahko naštel tudi nekaj svetlih primerov. V Mariborski livarni Maribor (MLM) se je po njegovih besedah zdaj stanje nekoliko umirilo, saj je že prišlo do povečanja naročil, dobro kaže tudi v lenarški Tovarni bovdenov in plastike, kjer naj bi dodatno zaposlovali celo več kot sto ljudi. V letos velikokrat omenjanem ormoškem podjetju Carreri Optyl prav tako kaže precej bolje, saj trenutno znova dela okoli tisoč ljudi in menda naj bi že iskali tudi dodatno delovno silo.

Druga najvišja stopnja brezposelnosti v Sloveniji

Statistika območne službe zavoda za zaposlovanje Maribor pa kaže, da je od konca lanskega leta do konca novembra brezposelnost dosegla že 14.215 ljudi. To po besedah direktorice Valentine Plemenitaš kaže, da je brez dela 12,5 odstotka ljudi s tega območja, kar je druga najvišja stopnja v Sloveniji.

"V primerjavi s koncem preteklega leta se je brezposelnost dvignila za 37,3 odstotne točke, kar je manj v primerjavi s slovenskim povprečjem, a skrbi predvsem znižanje zaposlitvenih možnosti, ki so slabše kot v drugih delih Slovenije. Število potreb po delavcih se je znižalo za tretjino, priliv v brezposelnost pa je večji, zato se je povečala tudi stopnja brezposelnosti," pojasnjuje Plemenitaševa.

"Vladi je uspelo zadržati večji priliv brezposelnih"

Valentina Plemenitaš

Glavni razlog za takšno povečanje števila brezposelnih je po njenih besedah seveda vsesplošna kriza, kar je prizadelo zlasti kovinarsko in gradbeno dejavnost. V obeh dejavnostih pa je bilo pred krizo tudi precej tuje delovne sile, ki niso zajeti v statistike zavoda, saj bi bila slika sicer na tem območju še precej bolj črna.

Plemenitaševa je ob tem dodala, da je vlada s programi aktivne politike zaposlovanja uspela zadržati še večji priliv brezposelnih. Tudi sama je kot primer največjega množičnega priliva omenila STS, sicer pa so se pojavljali številni posamični primeri pri majhnih, srednjih in velikih delodajalcih. Kot je dejala, se slednji sicer trudijo zadržati delovno silo, saj ob načrtih njihovega nadaljnjega razvoja ni dobro, da se odpovedo kakovostnemu kadru, ki ga bodo pozneje znova potrebovali.

"Nekatera podjetja že potrebujejo dodaten kader"

Tega, kaj regijo čaka v prihodnjem letu, ni želela napovedovati, saj se v začetku leta nekateri vladni programi iztečejo in se bo šele takrat videlo, koliko je podjetjem v tem času uspelo realizirati svoje načrte. A znaki, da nekatera podjetja dodaten kader že potrebujejo, so se po njenem že pokazali, zlasti v kovinarstvu, gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, zdravstvu ter računalništvu.