Previdno ob začetku gozdnih del
Podirajmo z žago in telefonom
Murska Sobota - V gozdu nikoli ne delamo sami, pri sebi imejmo vedno mobilni telefon in opremo za prvo pomoč, tudi zaščitna oprema je nujna. Vedno več ljudi pa tudi se udeležuje tečajev o varnem delu v gozdovih.
Zima brez snega je že tradicionalno zvabila lepo število ljudi v gozdove sekat drevje za ogrevanje. Delo v gozdu pa skriva številne pasti. Kriminalisti so letos na prizoriščih gozdnih nezgod že iskali vzroke, zakaj je do njih sploh prišlo. Nemalokrat se zgodi, da sta za nezgodo kriva neprevidnost in alkohol. Na Kapelskem Vrhu sta nedavno sin in mama z motorno žago žagala drva. Med žaganjem je sin mater zaradi nepazljivosti z žago porezal po desni roki, da je morala zaradi hudih ran v bolnišnico, zoper žagarja pa je bila zaradi povzročitve nevarnosti vložena kazenska ovadba.
Zadnja nesreča s smrtnim izidom lani
Zadnja nesreča s smrtno žrtvijo se je zgodila šestega decembra lani, ko je pri Dolnji Bistrici med podiranjem drevja življenje izgubil 23-letni moški, čeprav je uporabljal zaščitno opremo in je bil izučen za delo v gozdu. Preiskovalci so ugotovili, da je pokojni podiral hrast, drevo pa je med padanjem padlo nanj. Vsako leto v svoje beležnice vpišejo najmanj eno nesrečo med delom v gozdu, ko človek izgubi življenje.
Zakaj je priprava drv nevarna, kakšne napake pri tem delamo in kako preprečiti tragične dogodke v gozdovih, je le nekaj vprašanj, ki jih v pogovoru pojasnjuje Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Največ nesreč ob sobotah
"Z analizo nesreč v gozdu ugotavljamo, da ne uporabljamo osebne varnostne opreme, kot so čelada, sekaške hlače, rokavice in primerna obutev, ampak uporabljamo zastarela in slabo vzdrževana delovna sredstva in naprave. Nekateri kosi bi namreč sodili bolj v muzej. Ne poznamo ali ne upoštevamo varnih tehnik dela in psihofizična pripravljenost izvajalcev del v gozdu je običajno slaba," pravi vodja Kovač. Statistično je največ nezgod v soboto, po urah med pol četrto in pol peto popoldan: "Ljudje pridejo utrujeni iz službe in gredo naravnost v gozd. Potem se pa ponavadi zalomi pri zadnjem drevesu. V gozd nikoli ne gremo z namenom, češ to moram narediti, ampak gremo v gozd z namenom, da bom to delal."
Precenjevanje sposobnosti
Največja težava pri delu v gozdu je precenjevanje svojih sposobnosti. Recimo: nekdo dela v gozdu z motorno žago, ko pri podiranju drevesa, ki stoji na zahtevnem terenu, ne naredi vsega potrebnega, ker je prepričan, da bo šlo brez težav, kot je šlo pri podiranju drevja malo prej na enostavnem terenu. Skratka: na delo v gozd se podajo tudi tisti, ki za tako nevarno in težko fizično delo niso več najprimernejši. Svoje pa v teh dneh naredi še tako imenovani sibirski mraz, ki dodatno utrudi človeka. Izpostavljanje izredno nizkim temperaturam povzroči podhladitev telesa, ko telo v hladnem okolju izgublja telesno toploto hitreje, kot jo lahko proizvaja, ter ozebline, ko deli telesa – nos, ušesa in prsti – zaradi mraza zmrznejo.
Nikoli podcenjevati in hiteti
Sogovornika veseli podatek, da se vedno več ljudi udeležuje tečajev o varnem delu v gozdovih. Tukajšnja gozdarska institucija organizira enodnevne in dvodnevne tečaje dela z motorno žago in traktorjem v gozdu. Nasveti in brošure o varnem delu so na voljo na sedežu enote v Ul. arhitekta Novaka v Murski Soboti in o tem na terenu pogosto svetujejo revirni gozdarji. "Osnovno opozorilo je, da je delo v gozdu nevarno in da ga ne smemo podcenjevati. Kljub morebitnim izkušnjam in upoštevanju vseh pravil so razmere v gozdu lahko zmeraj nepredvidljive, zato razmislite, ali ste za to delo dovolj usposobljeni in ali ne bi bilo bolje, da ga opravi nekdo, ki je bolj usposobljen," pravi Štefan Kovač. V gozdu nikoli ne delamo sami, pri sebi imejmo zmeraj mobilni telefon in opremo za prvo pomoč. Tudi vsaka naglica je odveč in je pogosto vzrok za nezgodo.
Po koncu del pospraviti prostor
Še to: Pravila narekujejo, da mora biti prostor, kjer so se sekala drva, urejen v šestdesetih dneh po sečnji. Vejevje mora biti takoj pospravljeno, sanirane morajo biti poti, po katerih se je spravljal les, in v gozdu ne smejo ostati odpadki.
Vzorni gospodarji
Čedalje več ljudi si kurjavo za hladne zimske dni zaradi visoke cene kurilnega olja priskrbi v gozdu. Strah, da bi izropali gozdove, je odveč. Vsako leto se namreč poseka manj, kot se načrtuje v gozdnogojitvenih načrtih, prav tako se po navodilih revirnih gozdarjev s pravilnimi ukrepi v mladem gozdu zagotavlja primerna rast. Revirni gozdar lastnikom gozdov skuša svetovati, kaj in kako posekati oziroma kako pravzaprav sploh gospodariti z gozdom. Ljudje so vse bolj ozaveščeni, saj se trudijo biti vzorni gospodarji, ki želijo optimalno izkoristiti gozd. Letno priraste na hektar gozda do osem kubičnih metrov lesa, še vedno pa se, žal, dogaja, da ljudje dober tehnični les, to je les, ki je primeren za ostrešje in pohištvo, posekajo za kurjavo.
Foto: Andrej Bedek
