Vlažnice kot znamenje zdravja travniških površin

Projekt so v minulih mesecih izvedli Gobarsko društvo Lisička Maribor in Mikološka zveza Slovenije. S projektom so želeli opozoriti na pomen gliv (gob) travniških površin pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja ter predlagati ukrepe za zaščito travniških površin in redkih gliv, ki rastejo na njih.

Ko govorimo o glivah travniških površin mislimo predvsem na vlažnice (na sliki zgoraj zelenkasta vlažnica), ki predstavljajo rod gliv, ki ga je težko spregledati, saj so povečini zelo živih barv. Pojavljajo se skoraj izključno na negnojenih travniških in pašniških površinah. Vlažnice so izredno lepih barv: od bele, rožnate, zelene, vijoličaste, do vseh odtenkov rumene barve in od temno škrlatne do pa vse do temno rjave, celo črne barve. So pa tudi vodenastega ali steklastega izgleda. Imajo voskaste, odebeljene in razmeroma redke lističe, krhko vlažno meso in voskaste, lepljive ali sluzaste klobuke. Čeprav je večina vlažnic užitnih, za prehrano niso pomembne, saj se nam te krhke lepotice polomijo prej, preden jih prinesemo od doma.

Škrlatna vlažnica

Pokazatelj biološke pestrosti

»Vlažnice so najboljši indikatorji travniških površin velike biološke pestrosti. Po načinu rasti spadajo med gniloživke, ki rastejo na odmrli travi, zeliščih ali mahu. Vlažnice so zelo občutljive na onesnaževanja z anorganskimi mineralnimi gnojili, škodi pa jim tudi pretirano gnojenje s hlevskim gnojem,« je povedala Ana Ivanovič, predsednica Gobarskega društva Bisernica iz Celja in strokovna sodelavka pri tem projektu.

Mikologi so ugotovili, da raste na neobdelanih travniških površinah tudi do 20 in več vrst vlažnic, medtem ko na gnojenih travniških površinah lahko najdemo le nekaj vrst ali pa prav nobene.

Ovčja vlažnica

Zelo občutljive na spremembe v okolju

»Ker vlažnice potrebujejo zelo specifično okolje za rast, so zelo občutljive na spremembe v okolju in zaradi tega dober bioindikator neonesnaženih in negnojenih tal in travniških površin in dokaz velike biološke pestrosti,« še dodaja Ana Ivanovič.

Pojem biološka pestrost (v rabi je tudi pojem biodiverziteta) označuje raznolikost vseh življenjskih oblik v biosferi, to je v našem najširšem okolju. Vključuje vse oblike življenja, od najmanjših mikrobov do največjih rastlin in živali, življenjske prostore in ekosisteme od gozdov, puščav, močvirij do kmetijskih površin in mestnih parkov, pa tudi medsebojne vplive med različnimi živimi bitji ter njihove povezave z okoljem. Zaradi biotske raznovrstnosti se lahko oskrbujemo z različnimi dobrinami in uživamo koristi, ki jih zagotavlja ravnovesje naravnih procesov.

Direktor Šolskega centra Šentjur Branko Šket, predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc in udeleženci konference

Biotska raznovrstnost se zmanjšuje, kar je zaskrbljujoče

Slovenija z ohranjanjem narave in trajnostno rabo naravnih virov zagotavljala visoko biotsko raznovrstnost, kar se kaže med drugim tudi v dejstvu, da je dobrih 35 odstotkov ozemlja države izpolnjevalo kriterije za evropsko omrežje Natura 2000. V zadnjih desetletjih pa nekateri podatkih Agencije RS za okolje kažejo, da se raznolikost življenja zmanjšuje, kar pa utegne postati zaskrbljujoče.

Raziskava na terenu v okviru tega projekta je pokazala, da so našli sedem rastišč vlažnic na travniških površinah z ohranitveno vrednostjo regionalnega pomena (Urban pri Mariboru, Zreče, Boreča na Goričkem, območje Rupe-Lanšperk v okolici Celja, Križna gora v okolici Škofje Loka, Štefanja gora v okolici Kranja, in eno rastišče z ohranitveno vrednostjo nacionalnega pomena (okolica Idrije), kar je preseglo pričakovanja snovalcev in izvajalcev projekta.

Amadeo Dolenc in ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole ŠC Šentjur Janez Vodopivc

Z zaščito že raziskanih travnikov bi se Slovenija pridružila najbolj ozaveščenim državam Evrope

Ob koncu konference je predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc povedal, da se bo projekt še nadaljeval oz. nadaljevalo se bo iskanje travniških površin, na katerih raste večje število bioindikatorskih gliv, predvsem vlažnic. Prvenstvena naloga ta trenutek pa bo iskanje možnosti za čimprejšnjo zaščito v projektu že raziskanih travnikov.

Tako bi se Slovenija priključila najbolj ozaveščenim državam Evrope, ki so to že storile in imajo pod zaščito že kar lepo število travniških površin in gliv, ki na njih rastejo, v Angliji npr. že preko 170 travnikov. Pri zaščiti pa bo potrebna pomoč vseh pristojnih organov, od občin do ministrstev in seveda lastnikov, ki bodo s predpisanimi ukrepi o ravnanju s travniškimi površinami morali dokazati svojo naravovarstveno ozaveščenost.

Velika vlažnica