François Englert in Peter Higgs letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko

Švedska kraljeva akademija znanosti je Englertu in Higgsu podelila letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko za "teoretično odkritje mehanizma, ki prispeva k našemu razumevanju o izvoru mase subatomskih delcev in ki so ga nedavno potrdili z odkritjem napovedanih temeljnih delcev z eksperimenti ATLAS in CMS v velikem hadronskem trkalniku (LHC) evropskega središča za jedrske raziskave (Cern)".

Higgsov bozon potrdil njuni teoriji

Danes 81-letni belgijski fizik in zaslužni profesor bruseljske svobodne univerze (Université Libre de Bruxelles) François Englert (in njegov zdaj že pokojni kolega Robert Brout) in tri leta starejši angleški fizik in zaslužni profesor univerze v Edinburghu na Škotskem Peter W. Higgs sta teorijo, od kod delcem masa, razvila neodvisno pred skoraj pol stoletja. V laboratorijih Cern v predmestju Ženeve so 4. julija lani z odkritjem delca, imenovanega Higgsov bozon, njuni ideji dobili stvarno potrditev.

Skupina okoli tri tisoč znanstvenikov v projektu ATLAS in približno enako toliko še v projektu CMS je "božji delec", kot so ga poimenovali nekateri zunaj znanstvenih krogov, izločila med opazovanjem ogromnega števila trkov v pospeševalniku LHC, verjetno enem izmed najbolj zapletenih, najzahtevnejših in največjih znanstvenih naprav v zgodovini človeštva. LHC so zgradili pod zemljo na območju švicarskega kantona Ženeva in francoskega departmaja Ain severozahodno od Ženeve.

Ta teorija standardnega modela zagovarja, da je vse na tem svetu, od živega do neživega, od tega, kar je na Zemlji, do tega, kar je v vesolju, sestavljeno iz le nekaj vrst temeljnih gradnikov – delcev snovi. Pomemben izmed teh delcev je prav Higgsov bozon, ki izvira iz nevidnega polja, ki zapolnjuje vse vesolje. Brez tega nevidnega polja ne bi bilo ničesar, ker delci pridobivajo maso prav zaradi stika s tem poljem, in sicer na način, ki sta ga opisala letošnja Nobelova nagrajenca.

Vseh odgovorov še nimamo

Odgovorov na vsa vprašanja o nastanku vesolja še vedno nimamo. Higgsov bozon je pomemben in revolucionaren košček v sestavljanki, kjer vendarle še vedno ostaja nekaj neznank. Tako na primer teorija standardnega modela obravnava nevtrine kot delce, ki so skoraj brez mase, medtem ko nedavne raziskave nakazujejo, da vendarle imajo tudi nevtrini maso.

Še večja vrzel standardnega modela je, da ta opisuje le vidno snov, ki pa predstavlja le okoli petino vse snovi v vesolju. Iskanje skrivnostnih preostalih nevidnih štirih petin ostaja strast in poslanstvo znanstvenikov v Cernu in številnih drugih znanstvenikov, tudi slovenskih, ki sodelujejo tako v svojih matičnih raziskovalnih ustanovah kot tudi z občasno udeležbo v Cernu.

Nagrajenca si bosta enakomerno razdelila nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (slabih 918 tisoč evrov).