Slovensko znanje za občutno cenejšo nanocelulozo

V družini materialov, ki obetajo, da bi lahko postali materiali prihodnosti in morda celo ustvarili neko novo industrijsko revolucijo, je tudi nanoceluloza. Ne le da se ponaša z izjemnimi mehanskimi lastnostmi – v primerjavi z jeklom je petkrat močnejša, obenem pa tudi lažja –, je tudi povsem naraven in biorazgradljiv material, ki ga pridobivajo iz surovin obnovljivih virov, kot so lesna biomasa ter lesni in celulozni odpadki. Zaželene lastnosti, a (do zdaj) drago pridobivanje Pot do širše uporabe tega zelo zaželenega materiala, ki je našel primere uporabe v medicini ter mnogih industrijah, kot so avtomobilska, papirna, lesna ali gradbena, sta ovirala cena in energetska potratnost dveh do zdaj najbolj pogosto uporabljanih načinov pridobivanja, pri enem od njih pa tudi okoljska oporečnost zaradi uporabljene surovine.

V laboratoriju za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so raziskovalci pod vodstvom dr. Matjaža Kunaverja poskusili drugače. Izhajali so iz znanja in izkušenj, ki jih že od leta 2003 pridobivajo z raziskavami na področju utekočinjanja lesa oziroma biomase. Tisti preblisk, ki je pognal kolesje, se je zgodil ob pripravljanju utekočinjenega lesa kot gorivo za turbinski motor oziroma za pridobivanje električne in toplotne energije – ob nenehnih težavah z mašenjem filtrov so pomislili, da morda imajo opravka s celuloznimi nanodelci. Od nenavadne ideje do izpopolnjene metode Predlani so se dokončno prepričali, da je prav ta postopek priprave utekočinjenega lesa primeren tudi za pripravo nanoceluloze. Nadaljnje raziskave, dve doktorski nalogi, objave v priznanih znanstvenih revijah ter izpopolnjevanje in prilagajanja znanih tehnologij so jih pripeljale, kot pravijo, do sklepa, da je nanocelulozo mogoče pripraviti brez obremenitve okolja z nezahtevno tehnologijo, katere strošek je največ petina tistega pri zdaj uveljavljenih načinih. Nove možnosti za lesno biomaso ter lesne in celulozne odpadke Raziskovalci Kemijskega inštituta upajo, da bodo lahko pridobili sredstva za nadaljnje raziskave s tega področja, ki so do zdaj, tako kot patentna zaščita, potekale v tesnem sodelovanju s slovensko industrijo in deloma tudi z ljubljansko univerzo. Ob tem jih opogumlja mednarodna presoja patentne prijave, ki je nov postopek ocenila kot ustvarjalen in primeren za industrijo.

Na Kemijskem inštitutu nov postopek vidijo tudi kot priložnost za slovensko industrijo, ki lahko s tem prehiti konkurenco na področju nanoceluloze in pridobi nove možnosti uporabe lesne biomase, lesnih odpadkov in celuloznih odpadkov v izdelkih z visoko dodano vrednostjo.