V Guinessovi knjigi rekordov tudi 17 slovenskih

Med več kot 50 tisoč rekordi, ki jih vsebuje največja zbirka podatkov Guiness Word Records, je tudi 17 vpisov, povezanih s Slovenci in Slovenijo. Med posamezniki prevladujejo športniki, kot so Jolanda Čeplak z najhitrejšim tekom na 800 metrov v dvorani, Davo Karničar z najhitrejšim spustom s smučmi z najvišje gore sveta Mount Everesta, Marko Baloh z najdaljšo prekolesarjeno razdaljo na velodromu in Martin Strel z najdaljšim plavalnim potovanjem, a je svoje mesto v zbirki izboril tudi slovenski predstavnik naravoslovnih ved: biolog dr. Matjaž Kuntner, mlajši brat igralca Jerneja, ki je v Južni Afriki odkril največjega pajka mrežarja.

Rekordna starost trte, višina kresa in razsežnosti četvorke V Guinessovo knjigo rekordov ne vpišejo samo posameznikov, temveč tudi izjemne naravne danosti in posebne dogodke. Tako je med slovenskimi presežki tudi trta iz Maribora, ki velja za najstarejšo na svetu, brezno Vrtoglavica, ki je s svojimi 643 metri najgloblje naravno brezno na svetu, pa tudi največji kres, visok 43,44 metra, ki ga je prižgal ŠKD Mladi Boštanj, največja četvorka, ki jo je odplesalo 984 plesalcev na maturantski paradi v Ljubljani, in največja četvorka, ki je sočasno potekala na več krajih – poleg Slovenije v kar šestih državah.

Veliko prijav, a malo uspešnih Rekord se lahko v zbirko in knjigo uvrsti na dva načina, je pojasnila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Guinessove knjige rekordov. "V primeru izjemnih dosežkov, ki so medijsko in javno znani in priznani, komisija Guiness World Records sama izpelje postopek uvrstitve, tako je bilo v primeru dr. Kuntnerja." V večini drugih primerov, sta pritrdila slovenska rekorderja Davo Karničar in Marko Baloh, je treba dosežek prijaviti, postopek preverjanja pa je natančen in neredko dolg.

Mesečno je okoli 4 tisoč novih prijav, komisija pa odobri le okoli 5 odstotkov prijav. Komisija svoje delo opravlja zelo striktno, kar ima tudi svojo ceno: dnevnica člana komisije, ki preverja prijavo, sega tudi do 3 tisoč funtov, so nam zaupali slovenski rekorderji.

V knjigi vedno novi dosežki Od več kot 50 tisoč rekordov, zapisanih v zbirki, se jih v vsakokratni knjižni izdaji pojavi le okoli 4 tisoč, zato je ob vsaki novi izdaji skoraj 90 odstotkov vsebine povsem prenovljene. Knjiga izide v angleščini vsako leto, v slovenščini pa je letos, in sicer z letnico 2011, izšla četrtič. Pri tržiškem založniku Učila International so posebej veseli, da je ta izdaja sledila že naslednje leto po prejšnji, skoraj povsem razprodani, saj je pred tem nova slovenska izdaja izšla šele tri leta po predhodni.

Guinessova knjiga rekordov sicer izhaja že od leta 1955, danes že v več kot 100 državah in v več kot 25 jezikih. Doslej jo je na svoje knjižne police postavilo že okoli 124 milijonov bralcev po vsem svetu.

Fišerjeva je tudi pojasnila, da se posamezne jezikovne izdaje Guinessove knjige rekordov lahko nekoliko razlikujejo: "Založniki imajo svobodo, da v svojih izdajah poudarijo dosežke svoje države," je pojasnila.

Rekorder rekordov verjame vase Večina rekorderjev se uvrsti z enim ali dvema rekordoma, zato toliko bolj izstopa primer Američana Ashrita Furmana iz newyorškega predela Queens, ki je v zadnjih 31 letih dosegel ali izboljšal nič manj kot 259 rekordov, od tega jih je v tem trenutku veljavnih še 100. In kaj ga žene v to? Ashrita, ime mu je podaril njegov učitelj meditacije, pomeni pa "od boga zaščiten", želi s tem pokazati, da so človeške sposobnosti neomejene, če res verjamemo vase.