Sreda, 6. 1. 2016, 14.05
1 leto, 4 mesece
"Vladne službe se obesijo kot pijavke, svoje napake in nesposobnost prevalijo na upravičence"
Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije je začel nastajati leta 2011 na prostoru nekdanje opuščene industrijske cone v Kranju z namenom zagotavljanja do podjetnikov prijaznega in spodbudnega okolja z dostopom do informacijske infrastrukture, tehnologij in kompetenc ter stikov s tujimi trgi, ki si jih sami ne bi mogli privoščiti oziroma jih zlahka ustvariti. S svojim delovanjem so že dosegli drugo mesto med vsemi slovenskimi podjetniškimi inkubatorji in tehnološkimi parki.
Pri ustvarjanju centra so sodelovali in še vedno sodelujejo Iskratel, Tehnološki park Ljubljana, Borea, Zavod Tehnološka mreža in Ustanova Sintesio. Prenovili so tamkajšnje dotrajane stavbe ter ustvarili 9.800 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, kjer je svojo priložnost za rast in razvoj dobilo in izkoristilo več kot 50 podjetij in kjer so odprli 200 novih delovnih mest, večinoma z visoko dodano vrednostjo.
Ministrstvo vztraja pri unovčitvi bančne garancije, čeprav je bila obnova potrjena in hkrati, kot utemeljujejo družbeniki, tudi ekonomsko veliko učinkovitejša kot gradnja nove stavbe. Nad njihovim pojasnilom so v kranjskem razvojnem centru zgroženi, saj zatrjujejo, da je bila celotna prenova, vsak njen del in postavka, opredeljena v poslovnem načrtu (kliknite na zgornjo sliko za povečavo), ki ga je ministrstvo potrdilo tudi z vsemi šestimi vmesnimi poročili.
Ne razumejo, kako je mogoče, da tisto, kar je bilo sprejeto in potrjeno, zdaj ni več v redu. Če se je res zgodila napaka, o čemer sicer dvomijo – po njihovih izkušnjah z evropskimi uradi so ti v takih primerih obnovam dotrajanih prostorov naklonjeni –, tega slovenska birokracija ne bi smela prenesti na upravičence, ki so vse delali skladno s postavljenimi in sprejetimi pogoji. "Spoštovali smo vse sprejete in potrjene pogoje, ko so jih spremenili, pa so kaznovali nas."
Prepričan je o pozitivnem izidu sodnega spora, za katerega se zaveda, da bo dolgotrajen in drag, obenem pa obžaluje, da bodo "tudi tokrat napake in nesposobnost nekaterih uradnikov drago plačali davkoplačevalci." Morda tudi dvojno, kajti v Iskratelu, kot je še povedal, ne izključujejo možnosti, da bi dejavnost in podjetje preselili v tujino, s čimer bi državni proračun utrpel nezanemarljive izpade davčnega denarja, še več naših možganov pa našlo kruh onstran državne meje.