"Žepni" fuzijski reaktor lahko spremeni svet in reši okolje

"Fuzija je prihodnost energetike," že lep čas čivkajo mutirani černobilski vrabci. Pridobivanje čiste in praktično neomejene energije, ki nastaja z zlivanjem lahkih atomskih jeder v težja – enakim procesom, kot poganja zvezde –, bo po mnenju vodilnih svetovnih fizikov svet spremenilo na bolje. Fuzijski reaktorji imajo potencial, da pokrijejo nenasitne globalne potrebe po energiji in jih z napredkom morda začnejo celo zmanjševati. A najprej je treba razviti učinkovitega. Posnemanje ni recept za znanstveni preboj Skunk Works, visokotehnološka eksperimentalna podružnica ameriškega letalskega velikana Lockheed Martin, ki sicer deluje tudi na področju obrambe in naprednih tehnologij, je zadnja leta skrivoma izdelovala lasten fuzijski reaktor, ki je do zdaj uveljavljenim konceptom, kot je sovjetski tokamak, podoben le po imenu, piše Aviation Week.

Tokamak, ki je srce reaktorja ITER, največjega eksperimentalnega fuzijskega reaktorja na svetu, ima izredno slab energetski izkoristek, pojasnjuje vodja ekipe Skunk Works Thomas McGuire. "Predpogoj za fuzijsko reakcijo je plazma, ki je reaktorji vrste tokamak glede na svojo velikost trenutno proizvajajo izredno malo. Naš reaktor je kar desetkrat manjši, pa vendar upoštevajoč dimenzije proizvaja tudi dvajsetkrat več plazme," pravi McGuire.

Izhodna moč reaktorja ITER, ki bo ob koncu konstrukcije počez meril skoraj 20, v višino pa več kot 11 metrov, naj bi predvidoma najpozneje do leta 2040 dosegla 500 megavatov (primerjava – največja moč Jedrske elektrarne Krško je 676 megavatov). Podobno zmogljiv naj bi bil Lockheedov reaktor, ki pa bo velik približno toliko kot letalski reaktivni motor, v omrežje pa ga bo mogoče priklopiti prav kmalu, zagotavlja McGuire.

Bo fuzija v desetih letih poganjala celotna mesta? Pri Skunk Works so prepričani, da bo njihov fuzijski reaktor zaradi relativne "žepnosti" primeren za poganjanje večjih ladij, celo letalonosilk, vesoljskih plovil, potniških in tovornih letal, elektriko pa bi lahko zagotavljal tudi celotnim mestom. Ne izključujejo seveda niti možnosti izdelave večjih in zmogljivejših različic, ki bi prevzele delo jedrskih elektrarn in s tem naravi s pleč vzele vsaj eno zelo težko breme.

Načrt za prihodnost? V prihodnjih petih letih bodo izdelali pet postopoma izboljšanih prototipov, čez deset let pa želijo z reaktorjem, ki bo zmogel generirati vsaj sto megavatov moči, že napajati čezoceansko tovorno ladjo ali mesto z 80 tisoč prebivalci. Glede na to, da jih s sredstvi zalaga Lockheed Martin, eno največjih tehnoloških podjetij na svetu, jim morda celo uspe.