NATISNI PISAVA

Dvajset let umetnosti v Sloveniji

Avtor: Deja Crnović

O tem, ali je umetniška produkcija po 20 letih samostojnosti napredovala, bi verjetno vsak lahko podal kakšno misel, mi pa smo pogledali, kako je umetnost v teh 20 letih ocenjevala država.

O tem, ali je umetniška produkcija po 20 letih samostojnosti napredovala, bi verjetno vsak lahko podal kakšno misel, mi pa smo pogledali, kako je umetnost v teh 20 letih ocenjevala država. Pin It

Pogledali smo Prešernove nagrade, najprestižnejše nagrade na področju umetnosti, ki jih podeljuje Republika Slovenija oziroma Upravni odbor Prešernovega sklada. Nagrade je sicer začelo podeljevati Ministrstvo za prosveto leta 1946, a šele leta 1991 so omejili število nagrajencev. Prešernovo nagrado lahko vsako leto prejmeta največ dva, nagrado Prešernovega sklada pa šest umetnikov. Sodeč po podeljenih Prešernovih nagradah v zadnjih 20 letih v Sloveniji cenimo predvsem literate.

Prešernovo nagrado je v zadnjih 20 letih namreč med 41 nagrajenci dobilo 14 pisateljev, pesnikov in dramatikov. Verjetno je med njimi največ prahu dvignila edina ženska med nagrajenci, Svetlana Makarovič, ki bi leta 2000 nagrado morala prejeti skupaj z Markom Rupnikom, ki je poslikal kapelo Redemptoris Mater v Vatikanu. Za Svetlano Makarovič je bil to škandal brez primere, saj naj bi tisto leto nagrado moral prejeti Gustav Gnamuš, nagrajevanje Rupnika pa je komentirala z opazko, da se slovenski javni prostor očitno razteza tudi v papeževo stanovanje. Svetlana Makarovič je Prešernovo nagrado simbolno zavrnila, sprejela denarno nagrado, vrnila častni znak svobode, ki ga je nato ponovno dobila leta 2009, in javno izstopila iz Cerkve. Gustav Gnamuš je Prešernovo nagrado kot edini nagrajenec tisto leto dobil leta 2001. Preostali nagrajenci s področja literature so bili še Marjan Rožanc, Boris Pahor, Drago Jančar, Alojz Rebula, Veno Taufer, Niko Grafenauer, Saša Vuga, Tomaž Šalamun, Milan Jesih, Florjan Lipuš, Milan Dekleva, Janez Gradišnik in Miroslav Košuta.

Prešernova nagrajenka Mateja Rebolj. Prešernova nagrajenka Mateja Rebolj.

Nekatere zvrsti bolj cenjene od drugih

Med prejemniki nagrade s področja scenske umetnosti je treba izpostaviti, da sta bila v 20 letih nagrajena zgolj dva plesalca, baletnik Vojko Vidmar leta 1996 in Mateja Rebolj leta 2010. Istega leta je nagrado Prešernovega sklada prejela plesalka in koreografinja Maja Delak, pred njimi pa sta bila med vidnejšimi nagrajenci Pia in Pino Mlakar leta 1951. Čeprav je ministrstvo za kulturo ob nedavni grožnji manjšanja sredstev kulturi, ki bi ga povzročil rebalans, zapisalo, da se načrtuje ustanovitev Slovenskega plesnega centra, sodobni ples pri nas institucionalno še vedno ni urejen.

V 20 letih je Prešernov sklad nagradil dva filmska režiserja, Matjaža Klopčiča in Karpa Godino, ter gledališko režiserko Meto Hočevar. Med igralci so nagradili štiri legende tako gledaliških odrov kot filmskih platen pri nas: Mileno Zupančič, Zlatka Šugmana, Radka Poliča Raca in Štefko Drolc.

Med nagrajenci na področju likovne umetnosti izstopata predvsem Miljenko Licul, ki je nagrado prejel za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja, ter Kostja Gatnik, ki se ga najbolj spomnimo po legendarnem stripu Magna Purga. Leta 2003 je Prešernovo nagrado za svoj arhitekturni opus prejel lani umrli Vojteh Ravnikar. Nagrajeni so bili še Zoran Mušič, Andrej Jemec, Emerik Bernard, Bogdan Borčič in Zmago Jeraj.

Letošnja nagrajenca Anton Nanut in Miroslav Košuta Letošnja nagrajenca Anton Nanut in Miroslav Košuta

Prednost institucionaliziranih umetnosti

Na glasbenem področju so bili v zadnjih 20 letih nagrajevani predvsem dirigenti in skladatelji, rojeni pred letom 1935 (Jakob Jež, Uroš Krek, Lojze Lebič, Alojz Srebotnjak, Vinko Globokar, Janez Matičič in Anton Nanut). Izjema je flavtistka Irena Grafenauer, ki je Prešernovo nagrado prejela leta 2005, dve leti po tem, ko je prejela tudi častni znak svobode Republike Slovenije, ter leto po tem, ko je postala Slovenka leta.

Če lahko med dobitniki Prešernovih nagrad hitro uganemo vzorec podeljevanja, gre večinoma za starejše moške, ki se ukvarjajo z institucionalizirano umetnostjo, pa lahko več raznolikosti zaznamo med prejemniki nagrad Prešernovega sklada. Letos so nagrade Prešernovega sklada na primer dobili avtor romana Problemi Emil Filipčič, ki je znan predvsem po radijski igri Butnskala, glasbenik Zlatko Kaučič, igralka Janja Majzelj, industrijski oblikovalec Jure Miklavc, tenorist Branko Robinšak in ilustratorka, ki je uspešna predvsem na Japonskem, Lila Prap.

Preberite še:

Dinarji, boni, tolarji, evro

Ko smo stopili na pot samostojnosti, so bila naša pričakovanja velika. Kmalu po osamosvojitvi smo dobili svojo valuto, ki je med državljani ves čas uživala veliko zaupanje.

Izkušnje poslancev z najdaljšim stažem

Tone Anderlič, Roberto Batelli in Miran Potrč so najstarejši poslanci, ki so bili najprej izvoljeni v Skupščino RS in nato v vse mandate državnega zbora samostojne Slovenije.

Znani o spominih na osamosvojitev - 1. del

Znani Slovenci so pobrskali po spominu, na dan zvabili nekaj spominov na osamosvojitvene dni in kritično razmišljali o trenutnem stanju v državi in željah za naslednjih 20 let ...

Znani o spominih na osamosvojitev - 2. del

Znani Slovenci so pobrskali po spominu, na dan zvabili nekaj spominov na osamosvojitvene dni in kritično razmišljali o trenutnem stanju v državi in željah za naslednjih 20 let ...

Državna zastava in državni prazniki

Nekatere poslance državnega zbora smo vprašali, ali ob državnih praznikih izobešajo državno zastavo na svojih domovih in kako ocenjujejo zavest sodržavljanov o pomenu in izobešanju zastave.

Foto: Ana Kovač/siol.net, Bor Slana/siol.net
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Podarjamo 12 štipendij za MBA!

Prijavite se na 10. natečaj za štipendije za programa Executive MBA in MBA za leto 2015.

Zakaj je s poslom enako kot z vožnjo avtomobila?

Poslovno okolje je živ organizem, ki potrebuje sprotno prilagajanje razmeram na trgu.

Od zasebne prakse prek hipnoze do študija

Si želite postati psihoterapevt? Vsa znanja za ta poklic so zbrana na enem mestu.

Najsodobnejša oblika Aspirina že na voljo v Sloveniji

Pred kratkim je na slovenski trg prišla najsodobnejša oblika Aspirina s povsem novo tehnologijo. Novi Aspirin je izdelan z mikroaktivno tehnologijo, ki mu omogoča dvakrat hitrejše blaženje bolečin.

Novi Renault Espace

Personalizirajte svojo vozniško izkušnjo. Nov užitek vožnje z Espaceom odlikuje najsodobnejša tehnologija.

Kaj spada v domačo lekarno?

Ob neodgovorni uporabi so lahko tudi najbolj nedolžni analgetiki nevarni.

Petdeset odtenkov DIGGITA (VIDEO)

Oglejte si kolaž vseh del, ki se potegujejo za zlate in velike nagrade DIGGIT.

29. in 30. maja ne zamudite že 4. Kongresa podjetnikov Slovenije v Portorožu

Podjetniki se želijo povezovati, si medsebojno izmenjavati izkušnje in si vzajemno pomagati. To je poslanstvo tudi letošnjega, že 4. Kongresa podjetnikov Slovenije.

Za boljši spanec preverite boniteto

Ena glavnih težav slovenskega poslovnega okolja je plačilna nedisciplina, ki je posledica strukturnih težav financiranja podjetij, tj. previsoke zadolženosti in neustrezne ročnosti virov sredstev.

Fotogalerija
Švedi so bili najbolj glasni že pred začetkom

Tik pred začetkom finala letošnje Evrovizije smo pred vhodom pričakali najbolj zagrete navijače in navijačice. Če bi sodili po glasnosti, so Švedi zmagali še pred začetkom prireditve.

Metalka zastopstva servis

Specialisti za vaša profesionalna orodja. Od leta 1991!

Tena Lady razveseljuje!

Sodeluj v nagradni igri in se poteguj za sesalec iRobot. Vsak teden pa bomo podarili tudi 50 eko vrečk!

Streha za ljudi, ki so radi brez skrbi!

Edina streha, ki kljubuje vetru, toči, snegu in ledu. Vrhunski strešniki Gerard sedaj kar -15 %!

oglasno sporočilo