NATISNI PISAVA

Dvajset let umetnosti v Sloveniji

Avtor: Deja Crnović

O tem, ali je umetniška produkcija po 20 letih samostojnosti napredovala, bi verjetno vsak lahko podal kakšno misel, mi pa smo pogledali, kako je umetnost v teh 20 letih ocenjevala država.

O tem, ali je umetniška produkcija po 20 letih samostojnosti napredovala, bi verjetno vsak lahko podal kakšno misel, mi pa smo pogledali, kako je umetnost v teh 20 letih ocenjevala država. Pin It

Pogledali smo Prešernove nagrade, najprestižnejše nagrade na področju umetnosti, ki jih podeljuje Republika Slovenija oziroma Upravni odbor Prešernovega sklada. Nagrade je sicer začelo podeljevati Ministrstvo za prosveto leta 1946, a šele leta 1991 so omejili število nagrajencev. Prešernovo nagrado lahko vsako leto prejmeta največ dva, nagrado Prešernovega sklada pa šest umetnikov. Sodeč po podeljenih Prešernovih nagradah v zadnjih 20 letih v Sloveniji cenimo predvsem literate.

Prešernovo nagrado je v zadnjih 20 letih namreč med 41 nagrajenci dobilo 14 pisateljev, pesnikov in dramatikov. Verjetno je med njimi največ prahu dvignila edina ženska med nagrajenci, Svetlana Makarovič, ki bi leta 2000 nagrado morala prejeti skupaj z Markom Rupnikom, ki je poslikal kapelo Redemptoris Mater v Vatikanu. Za Svetlano Makarovič je bil to škandal brez primere, saj naj bi tisto leto nagrado moral prejeti Gustav Gnamuš, nagrajevanje Rupnika pa je komentirala z opazko, da se slovenski javni prostor očitno razteza tudi v papeževo stanovanje. Svetlana Makarovič je Prešernovo nagrado simbolno zavrnila, sprejela denarno nagrado, vrnila častni znak svobode, ki ga je nato ponovno dobila leta 2009, in javno izstopila iz Cerkve. Gustav Gnamuš je Prešernovo nagrado kot edini nagrajenec tisto leto dobil leta 2001. Preostali nagrajenci s področja literature so bili še Marjan Rožanc, Boris Pahor, Drago Jančar, Alojz Rebula, Veno Taufer, Niko Grafenauer, Saša Vuga, Tomaž Šalamun, Milan Jesih, Florjan Lipuš, Milan Dekleva, Janez Gradišnik in Miroslav Košuta.

Prešernova nagrajenka Mateja Rebolj. Prešernova nagrajenka Mateja Rebolj.

Nekatere zvrsti bolj cenjene od drugih

Med prejemniki nagrade s področja scenske umetnosti je treba izpostaviti, da sta bila v 20 letih nagrajena zgolj dva plesalca, baletnik Vojko Vidmar leta 1996 in Mateja Rebolj leta 2010. Istega leta je nagrado Prešernovega sklada prejela plesalka in koreografinja Maja Delak, pred njimi pa sta bila med vidnejšimi nagrajenci Pia in Pino Mlakar leta 1951. Čeprav je ministrstvo za kulturo ob nedavni grožnji manjšanja sredstev kulturi, ki bi ga povzročil rebalans, zapisalo, da se načrtuje ustanovitev Slovenskega plesnega centra, sodobni ples pri nas institucionalno še vedno ni urejen.

V 20 letih je Prešernov sklad nagradil dva filmska režiserja, Matjaža Klopčiča in Karpa Godino, ter gledališko režiserko Meto Hočevar. Med igralci so nagradili štiri legende tako gledaliških odrov kot filmskih platen pri nas: Mileno Zupančič, Zlatka Šugmana, Radka Poliča Raca in Štefko Drolc.

Med nagrajenci na področju likovne umetnosti izstopata predvsem Miljenko Licul, ki je nagrado prejel za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja, ter Kostja Gatnik, ki se ga najbolj spomnimo po legendarnem stripu Magna Purga. Leta 2003 je Prešernovo nagrado za svoj arhitekturni opus prejel lani umrli Vojteh Ravnikar. Nagrajeni so bili še Zoran Mušič, Andrej Jemec, Emerik Bernard, Bogdan Borčič in Zmago Jeraj.

Letošnja nagrajenca Anton Nanut in Miroslav Košuta Letošnja nagrajenca Anton Nanut in Miroslav Košuta

Prednost institucionaliziranih umetnosti

Na glasbenem področju so bili v zadnjih 20 letih nagrajevani predvsem dirigenti in skladatelji, rojeni pred letom 1935 (Jakob Jež, Uroš Krek, Lojze Lebič, Alojz Srebotnjak, Vinko Globokar, Janez Matičič in Anton Nanut). Izjema je flavtistka Irena Grafenauer, ki je Prešernovo nagrado prejela leta 2005, dve leti po tem, ko je prejela tudi častni znak svobode Republike Slovenije, ter leto po tem, ko je postala Slovenka leta.

Če lahko med dobitniki Prešernovih nagrad hitro uganemo vzorec podeljevanja, gre večinoma za starejše moške, ki se ukvarjajo z institucionalizirano umetnostjo, pa lahko več raznolikosti zaznamo med prejemniki nagrad Prešernovega sklada. Letos so nagrade Prešernovega sklada na primer dobili avtor romana Problemi Emil Filipčič, ki je znan predvsem po radijski igri Butnskala, glasbenik Zlatko Kaučič, igralka Janja Majzelj, industrijski oblikovalec Jure Miklavc, tenorist Branko Robinšak in ilustratorka, ki je uspešna predvsem na Japonskem, Lila Prap.

Preberite še:

Dinarji, boni, tolarji, evro

Ko smo stopili na pot samostojnosti, so bila naša pričakovanja velika. Kmalu po osamosvojitvi smo dobili svojo valuto, ki je med državljani ves čas uživala veliko zaupanje.

Izkušnje poslancev z najdaljšim stažem

Tone Anderlič, Roberto Batelli in Miran Potrč so najstarejši poslanci, ki so bili najprej izvoljeni v Skupščino RS in nato v vse mandate državnega zbora samostojne Slovenije.

Znani o spominih na osamosvojitev - 1. del

Znani Slovenci so pobrskali po spominu, na dan zvabili nekaj spominov na osamosvojitvene dni in kritično razmišljali o trenutnem stanju v državi in željah za naslednjih 20 let ...

Znani o spominih na osamosvojitev - 2. del

Znani Slovenci so pobrskali po spominu, na dan zvabili nekaj spominov na osamosvojitvene dni in kritično razmišljali o trenutnem stanju v državi in željah za naslednjih 20 let ...

Državna zastava in državni prazniki

Nekatere poslance državnega zbora smo vprašali, ali ob državnih praznikih izobešajo državno zastavo na svojih domovih in kako ocenjujejo zavest sodržavljanov o pomenu in izobešanju zastave.

Foto: Ana Kovač/siol.net, Bor Slana/siol.net
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Ujemite nepozabne božične trenutke

Da boste ujeli nepozabne božične trenutke z družino in prijatelji ter ovekovečili zimske vragolije na snegu, je Canon za vas pripravil zimsko akcijo Cashback 2014.

Sto milijonov evrov za razvoj slovenskega gospodarstva

Banka Koper želi na osnovi uspešnega poslovanja in povečanja zbranih sredstev trajnostno prispevati k razvoju slovenskega podjetništva, ki bo motor razvoja celotnega slovenskega gospodarstva.

Dovolite, da stroške plačamo mi!

Ne dopustite, da se potovanje v tujino konča z grenkim priokusom, raje se posvetite izboru vaše naslednje dopustniške destinacije.

Z reševanjem anket do dodatnega zaslužka

Ste med tistimi, ki imajo vedno svoje mnenje in ga tudi radi povejo na glas? Za vas imamo dobro novico: z izražanjem mnenja zdaj lahko tudi zaslužite.

Čarobno Božičkovanje z Nodijem

Vabimo vas na tradicionalno božično-novoletni sejem v Citypark. Najmlajše čaka praznični vlak, ki jih bo zapeljal v svet otroške igre in igrač.

Zagotovite si nepozabno novoletno zabavo

Še ne veste, kje boste letos pričakali novo leto? Izberite novoletne počitnice s silvestrovanjem na 912 metrih.

Varčevanje za starost od zdaj naprej po vaši meri

Ste že slišali za varčevanje v skladih življenjskega cikla? Ne? Nič čudnega, saj v Sloveniji do zdaj niso obstajali.

Povežimo se s svojim otrokom

Ujemite v »časovni nabiralnik« posebne trenutke. Knjiga, ki bo spremljala več generacij vaše družine!

Adventni koledar

Tu je december, Božičkov najljubši čas - osvoji darilo!

Sodeluj v fotonatečaju

Deli najlepše trenutke v 2014 (počitnice, poroka, izleti, matura ...) in osvoji nepozaben vikend paket za 2 na Bledu (4*) in druge nagrade.

oglasno sporočilo Zagotavlja