Bruselj bo predlagal evropski okvir za reševanje bančnih kriz

Glavni cilj je, da se prepreči ponovitev scenarija po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ko so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskih evrov.

Enoten evropski okvir je po navedbah komisije nujen Enoten evropski okvir je po navedbah komisije nujen, saj nacionalni sistemi ne omogočajo takšnega reševanja kriz, ki bi ohranilo finančno stabilnost in zaščitilo denar davkoplačevalcev. Poleg tega so preveč različni, da bi zagotovili učinkovito reševanje čezmejnih bančnih kriz.

Ena temeljnih idej je zagotoviti čim večjo moč regulatorjev v primeru krize. Komisija bo predlagala, naj imajo regulatorji možnost, da banke prisilijo v omejitev poslovnih aktivnosti ter spremembo strukture in organizacije, tudi v zamenjavo vodilnih.

Zavezujoče vzajemno čezmejno posojanje sredstev iz nacionalnih skladov? Bistveni element je vzpostavitev nacionalnih "reševalnih skladov" v vrednosti do enega odstotka vseh denarnih vlog, za katere jamči država, torej vlog do 100.000 evrov, v desetletnem obdobju. Vzajemno čezmejno posojanje sredstev iz teh nacionalnih skladov naj bi bilo zavezujoče.

Drugi temeljni element je mehanizem "bail in", s katerim bi lahko delničarje in upnike z odpisom dela dolgov prisilili k izgubam. Komisija bo predlagala, naj "bail in" začne veljati šele leta 2018, medtem ko naj bi bili preostali elementi vzpostavljeni v letu 2014.