Nedelja, 31. 8. 2014, 17.06
6 let, 7 mesecev
Kako dobri smo Slovenci v tujih jezikih
Modrost meje mojega jezika so meje mojega sveta, ki jo je pred skoraj sto leti zapisal avstrijski mislec Ludwig Wittgenstein, sporoča, da je jezik ne samo sporazumevalni in sporočevalni kanal, ampak določa robove naših misli, način našega dojemanja sveta, stvari, dejstev.
Z globalizacijo se povečuje pomen znanja tujih jezikov. Ti govorcem ne prinašajo samo zmožnosti komuniciranja z drugimi, ampak so tudi instrument za prestopanje kulturnih meja in orodje za boljše razumevanja kontekstov drugih narodov.
Houstonsko šolsko območje, eno največjih v ZDA, z letošnjim šolskim letom uvaja 28 dvojezičnih osnovnih šol, v katerih bodo učenci enakovredno poslušali in občevali v angleškem in španskem jeziku. Podobne načrte snujejo tudi na Finskem. Šola v tamkajšnjem mestu Loviisa naj bi postala prva v državi, ki bo učencem podajala snov tako v finščini kot v švedščini. "Dvojezičnost je dobra osnova za delo in nadaljevanje študija," je povedal vodja občinskega okrožja za izobraževanje Thomas Grönholm.
Nekateri trdijo, da ima nekaj vpliva na to tudi fenomen Messijev učinek, ta naj bi po zaslugi popularnosti športnega virtuoza pri Britancih sprožil poudarjeno zanimanje za kulturo Latinske Amerike, vključno s hrano, z glasbo in – s španskim jezikom.
"Zaradi spleta zgodovinskih okoliščin se Slovenci tujih jezikov učimo dlje časa, učinkoviteje in bolj množično kot pretežno število evropskih držav. Nekatere študije to potrjujejo," pravi jezikoslovec Marko Stabej.
Slovence je v takšen položaj pravzaprav potisnil kontekst, v katerem smo. "Če smo želeli mednarodno komunicirati, je bilo to nujno. V primerjavi z Madžarsko, s Poljsko ali z nekaterimi drugimi državami smo precej bolje opremljeni z znanjem tujih jezikov," meni Stabej.
Čeprav so bili nižji kot leto pred tem, je bila po prihodkih lani pri nas na vrhu jezikovna šola Berlitz. "Tudi jezikovnim šolam se, podobno kot drugim panogam, pozna slabše gospodarsko stanje v državi. Za učenje tujih jezikov se danes odločajo tisti, ki to potrebujejo in vedo, da se jim bo vložek hitro povrnil. Je pa v zadnjih letih manj takšnih, ki se za izobraževanje odločajo zaradi veselja, hobija," pravi Beatrice Šlamberger, področna direktorica Berlitza v Sloveniji.
Posebnega naraščanja zanimanja za daljnovzhodne jezike, kot sta kitajščina in japonščina, po besedah Šlambergerjeve ni, je pa zato vedno več tečajnikov, ki jih zanima ruščina.
"Motiv za učenje ruščine je poslovni. Za to se odločajo v podjetjih, ker vstopajo na ruske trge in z njimi poslujejo."
Po francoščini ni posebnega povpraševanja, izjema je država, ki to počne zaradi Evropske unije, pravi Toporišič. Tečajniki se v jezikovni šoli Panteon College precej vpisujejo tudi na tečaje španščine in italijanščine.
Prihodnost delovanja jezikovnih šol Toporišič vidi v e-učenju. "Ta oblika učenja je na pohodu. V e-učenje se usmerjamo tudi zato, ker ni omejeno na slovenski trg, zato tukaj v prihodnje pričakujemo poslovno rast."
Podobno opaža tudi Andrej Toporišič. "Stereotip je, da smo dobri učenci. Verjetno to drži. S slovenščino v svetu ne morete veliko početi, zato nuja dela mojstrstvo."
Po besedah Marka Stabeja ima v slovenskem okolju učenje tujih jezikov pozitivno konotacijo. "Znanje več jezikov je dobro z vseh vidikov. Je pa nerodno, če učenje tujih jezikov ni učinkovito izpeljano. Recimo da se nekega jezika učiš zelo dolgo, pa se ga ne naučiš, ker se učiš iste stvari in potem začenjaš spet znova."
Sicer pa bi Slovenci, kar zadeva jezik, lahko kaj koristnega pobrali tudi od Skandinavcev. "Severne države so že davno spoznale, da brez angleščine ne gre. Hkrati pa svoj jezik zelo funkcionalno in simbolično zmorejo ohranjati kot vrednoto in kot stvar, ki funkcionira. Čeprav gre pri njih za drugačen kontekst, bi se Slovenci od njih glede tega vseeno lahko naučili kaj koristnega," dodaja Stabej.