Odpravnine so neodtujljiva pravica, toda …

Delavec, ki so mu odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ima pravico do odpravnine, katere višina je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu in od višine njegove mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Med poslovne razloge se prištevajo tudi stečaj, prisilna poravnava in likvidacija, so nam pojasnili v odvetniški družbi Grobelnik in partnerji.

Prisilna poravnava je utemeljen poslovni razlog za odpoved V primerih, ko je, tako kot pri Merkurju, sodišče izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave, lahko delodajalec delavcem odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kar pomeni, da morajo obstajati utemeljeni ekonomski, organizacijski ali podobni razlogi, zaradi katerih delo določenega števila delavcev ni več potrebno, so nam pojasnili v odvetniški pisarni Francija Matoza. Ena izmed pravic je tudi odpovedni rok, katerega dolžina je odvisna od trajanja zaposlitve posameznega delavca.

Če pa bo prisilna poravnava tudi potrjena in bo s tem potrjen program o prenehanju delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije, bo lahko delodajalec odpovedal pogodbe o zaposlitvi brez izkazovanja poslovnega razloga, torej že iz razloga samega začetka prisilne poravnave, in sicer z enotnim 30-dnevnim odpovednim rokom. V vseh primerih delavcu pripada odpravnina.

Pasti prezaposlovanja Pravica do odpravnine je neodtujljiva in če je delodajalec ne izplača, ima delavec možnost tožbe zoper delodajalca, pojasnjujejo v obeh odvetniških pisarnah.

V odvetniški pisarni Matoz še opozarjajo na primere, ko se delodajalci s prezaposlovanjem skušajo temu izogniti. "V praksi so poznani primeri, ko so delodajalci pred postopki insolventnosti delavce na novo zaposlovali pri hčerinskih podjetjih. Pri tovrstnih prenosih delovnih razmerij je vsekakor potrebna previdnost. Poznan je primer, ko je delodajalec delavcem v podpis ponudil novo pogodbo o zaposlitvi pri novem delodajalcu, novi delodajalec pa je bil v bistveno slabšem premoženjskem položaju. Četudi je dejansko prišlo do prenosa delovnega razmerja in naj bi delavec ohranil vse pravice tudi kar zadeva višino odpravnine, pa do končnega poplačila zaradi slabšega premoženjskega statusa novega delodajalca, ne more priti," so nas opozorili.

Če pride do prisilne poravnave, morajo delavci svoje terjatve prijaviti v zakonsko predpisanem roku enega meseca ali svoje pravice uveljaviti pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Odpravnine so prednostna terjatev V odvetniški pisarni Grobelnik in partnerji so še spomnili, da neizplačane odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka sodijo med prednostne terjatve, kar pomeni, da se poplačajo pred preostalimi terjatvami upnika. Kljub tem načelnim opredelitvam pa je po izkušnjah obeh pravnih pisarn v praksi za podajo natančnejšega in zavezujočega pravnega mnenja treba preveriti tako samo odpoved pogodbe o zaposlitvi kot tudi status delodajalca (stečaj, prisilna poravnava, prenos na drugega delodajalca).

Delavcem, ki se znajdejo v tem neljubem položaju, svetujejo, da poiščejo pomoč pravnega strokovnjaka ali da zaprosijo za brezplačno pravno pomoč pri pristojnem okrožnem sodišču, ki bo dodelilo odvetniško pomoč, če so izpolnjeni pogoji dohodkovnega cenzusa.