Sreda, 21. 2. 2024, 15.16
2 meseca, 1 teden
Podjemna pogodba, ki odpira vrata novim načinom dela
Podjemna pogodba predstavlja izjemno pomemben pravni instrument, ki ureja sodelovanje med naročnikom in izvajalcem/podjemnikom na področju različnih projektov ali storitev. Spretno oblikovana podjemna pogodba omogoča jasno določitev pravic in dolžnosti obeh strani, vzpostavitev natančnih pogojev izvedbe ter transparentnost glede plačila in drugih finančnih vidikov.
Kdo in kdaj lahko sklene podjemno pogodbo?
Podjemna pogodba se sklene za občasna in časovno omejena dela. V praksi lahko zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela, npr. izdelava stvari (obrtništvo), popravilo stvari, fizično in umsko delo. S pogodbo se podjemnik zveže, da bo delo opravil, naročnik pa, da bo delo plačal.
Sklene jo lahko fizična ali pravna oseba. Organizacija dela je nekoliko drugačna – podjemnik dela samostojno, spoštovati mora navodila naročnika. Naročniku mora sicer biti omogočen nadzor nad delom, a je ta manj intenziven kot v primeru delovnega razmerja. Pazljivo torej: delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. To je protizakonito.
Kako pravilno sestaviti podjemno pogodbo?
Za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana nobena oblika, lahko pa najdete obrazec na spletu. Lahko se sklene tudi ustno, najbolje pa je, da se sklene v pisni obliki, saj sta tako obe strani zavarovani. Vsebovati mora podrobnosti glede izvedbe, roka izvedbe, roka plačila, kdo priskrbi material itd. Čeprav njena oblika ni točno določena, vam na srce polagamo, da dobro preverite, kako je sestavljena. Še najbolje je, da se pri tem posvetujete s pravnim strokovnjakom, ki vam jo lahko sestavi ali pa opravi temeljit pregled dokumentacije. Predvsem je to zelo pomembno, ko gre za nekoliko bolj delikatno delo, ki morda že meji na avtorsko, in predvsem v primeru nesporazumov.
Podjemna pogodba – minimalna urna postavka
Pri podjemni pogodbi praviloma ni minimalne urne postavke, saj se naročnik in izvajalec dogovorita o znesku za opravljeno delo, ne pa o številu ur. Če je narava dela takšna, se lahko dogovorita tudi za plačilo po uri. Pri tem ni pravila, ki bi določalo minimalno urno postavko. Lahko pa se minimalno urno postavko določi glede na minimalno urno postavko pri začasnem ali občasnem delu. Višina minimalne urne postavke za začasno ali občasno delo se namreč usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji in jo enkrat na leto določi minister za delo.
Davčni in socialni vidiki podjemne pogodbe
Kot vse druge oblike dela ima tudi podjemna pogodba obdavčitev. Davek je treba plačati, stopnja obdavčitve, po kateri se izračuna akontacija dohodnine, pa znaša 25 odstotkov od davčne osnove. Prednost podjemne pogodbe za delo je, da lahko prek nje delo opravljajo tudi redno zaposleni, brezposelni in študenti. Slabost podjemne pogodbe pa je predvsem ta, da omogoča zelo šibko socialno varnost za tiste, ki nimajo drugje urejenih obveznih zavarovanj ali prispevkov.
Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA, D. O. O.
