Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
10. 9. 2013,
17.40

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Torek, 10. 9. 2013, 17.40

7 let, 2 meseca

Podjetjem na voljo 500 milijonov evrov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta podpisala pogodbo, ki predstavlja podlago za oblikovanje posojilnega sklada.

Posojilni sklad, namenjen malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo razvojni potencial, bo "težak" 500 milijonov evrov.

SID banka bo posojilni sklad oblikovala v okviru ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, h kateremu je v petek soglasje podala tudi vlada. "Danes je poseben dan za gospodarstvo," je po podpisu pogodbe dejal minister Stepišnik in ocenil, da daje ta ukrep slovenskemu gospodarstvu kri. "Ne daje ukrepov, ampak kri," je povedal.

"Mala in srednja podjetja so osnovni razvojni potencial slovenskega gospodarstva" Od omenjenih 500 milijonov evrov bo SID banka 380 milijonov evrov zagotovila s povratnimi sredstvi, ki jih je pridobila z zadolžitvijo na mednarodnem kapitalskem trgu in pri Evropski investicijski banki, 120 milijonov evrov pa je v okviru rebalansa letošnjega državnega proračuna zagotovila država.

Zadovoljen je bil tudi Svilan. "Mala in srednja podjetja so osnovni razvojni potencial slovenskega gospodarstva, vendar je dostop do financiranja teh podjetij omejen ali pa so pogoji, pod katerimi dobivajo finančne tokove, zelo zaostreni in niso konkurenčni primerljivim v tujini," je dejal in napovedal, da bi lahko začela podjetja prve kredite črpati sredi oktobra.

Posojila za financiranje obratnega kapitala in novih naložb V okviru posojilnega sklada bodo oblikovali štiri kreditne linije. Največ sredstev bo na voljo v okviru razvojno-spodbujevalnega programa za financiranje poslovanja malih in srednje velikih podjetij, in sicer dobrih 333 milijonov evrov. Pri tej liniji gre za novost - samostojno neposredno financiranje SID banke, je pojasnil Svilan.

Mala in srednje velika podjetja bodo lahko posojila iz omenjenega sklada porabila za financiranje obratnega kapitala in novih naložb ter z njimi povezanega zaposlovanja. Prednost tovrstnih posojil bodo njihova ročnost in obrestne mere, ki bodo nižje od tržnih, zato bodo imeli ti krediti status državne pomoči.

Svilan pričakuje, da bo pribitek, ki ga bodo podjetja dobila na referenčno obrestno mero euribor, znašal od dve do tri odstotne točke. Do njih bodo lahko dostopala podjetja z razvojnim potencialom, čemur so prilagojeni tudi pogoji, saj želijo, da podjetja z njimi pokrivajo potrebe prihodnosti, ne preteklosti, je dejal. Ker se bodo lahko posojila obnavljala, Svilan ocenjuje, da bi lahko v desetih do 12 letih podjetja dobila do milijardo evrov sredstev.

Podpreti nameravajo najmanj 100 razvojnih projektov S sredstvi iz posojilnega sklada nameravajo podpreti najmanj 100 razvojnih projektov, do konca leta 2016 naj bi zagotovili financiranje poslovanja najmanj 1000 mikro, malih in srednje velikih podjetij, ohranili pa bodo predvidoma do 30.000 delovnih mest.

Stepišnik je ob tem opozoril na težave v slovenskem bančnem sistemu. Ko se bodo te uredile, se bodo po njegovi oceni izboljšale tudi razmere v gospodarstvu. "Lani je bančni sistem iz gospodarstva potegnil 2,5 milijarde evrov. To je zelo veliko denarja," je dejal in dodal, da so podjetja zato v zelo slabi finančni kondiciji.

Minister se sicer zaveda, da je treba rešiti tudi druge težave. Med drugim je opozoril na kapitalsko neustreznost podjetij, ki so se v preteklosti v preveliki meri posluževala dolžniškega in premalo lastniškega kapitala. Stepišnik ocenjuje, da je danes dobršen del dobrih podjetij v "likvidnostni pasti", kar pomeni, da komaj redno poravnavajo svoje obveznosti, nimajo pa denarja za posodobitev proizvodnje in razvoj.

Ne spreglejte