Torek, 10. 9. 2013, 17.40
7 let, 2 meseca
Podjetjem na voljo 500 milijonov evrov
Posojilni sklad, namenjen malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo razvojni potencial, bo "težak" 500 milijonov evrov.
SID banka bo posojilni sklad oblikovala v okviru ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, h kateremu je v petek soglasje podala tudi vlada. "Danes je poseben dan za gospodarstvo," je po podpisu pogodbe dejal minister Stepišnik in ocenil, da daje ta ukrep slovenskemu gospodarstvu kri. "Ne daje ukrepov, ampak kri," je povedal.
Zadovoljen je bil tudi Svilan. "Mala in srednja podjetja so osnovni razvojni potencial slovenskega gospodarstva, vendar je dostop do financiranja teh podjetij omejen ali pa so pogoji, pod katerimi dobivajo finančne tokove, zelo zaostreni in niso konkurenčni primerljivim v tujini," je dejal in napovedal, da bi lahko začela podjetja prve kredite črpati sredi oktobra.
Mala in srednje velika podjetja bodo lahko posojila iz omenjenega sklada porabila za financiranje obratnega kapitala in novih naložb ter z njimi povezanega zaposlovanja. Prednost tovrstnih posojil bodo njihova ročnost in obrestne mere, ki bodo nižje od tržnih, zato bodo imeli ti krediti status državne pomoči.
Svilan pričakuje, da bo pribitek, ki ga bodo podjetja dobila na referenčno obrestno mero euribor, znašal od dve do tri odstotne točke. Do njih bodo lahko dostopala podjetja z razvojnim potencialom, čemur so prilagojeni tudi pogoji, saj želijo, da podjetja z njimi pokrivajo potrebe prihodnosti, ne preteklosti, je dejal. Ker se bodo lahko posojila obnavljala, Svilan ocenjuje, da bi lahko v desetih do 12 letih podjetja dobila do milijardo evrov sredstev.
Stepišnik je ob tem opozoril na težave v slovenskem bančnem sistemu. Ko se bodo te uredile, se bodo po njegovi oceni izboljšale tudi razmere v gospodarstvu. "Lani je bančni sistem iz gospodarstva potegnil 2,5 milijarde evrov. To je zelo veliko denarja," je dejal in dodal, da so podjetja zato v zelo slabi finančni kondiciji.
Minister se sicer zaveda, da je treba rešiti tudi druge težave. Med drugim je opozoril na kapitalsko neustreznost podjetij, ki so se v preteklosti v preveliki meri posluževala dolžniškega in premalo lastniškega kapitala. Stepišnik ocenjuje, da je danes dobršen del dobrih podjetij v "likvidnostni pasti", kar pomeni, da komaj redno poravnavajo svoje obveznosti, nimajo pa denarja za posodobitev proizvodnje in razvoj.