Slovenci smo obsojeni na politiko, ki koristi le elitam

Večina anketiranih v raziskavi, ki jo je v začetku februarja opravila agencija Episcenter, meni, da se gospodarsko stanje v Sloveniji v prihodnjega pol leta ne bo spremenilo. Je pa zato vsak peti prepričan, da bo gospodarska slika v državi čez pol leta boljša, vsak četrti pa, da bo slabša, kot je danes.

Med najpogosteje izrečenimi razlogi pri optimistih sta trud vlade in dvig gospodarske rasti v državi, medtem ko bolj črnogledi med razlogi za svoj pogled na prihodnost najpogosteje navajajo nesposobne politike, slabe vladne ukrepe, višjo brezposelnost in nepoštenost.

Kaj bi lahko razbrali iz takšnih odgovorov? Ali kažejo na brezvoljnost v družbi ali pa bi iz rezultatov ankete lahko sklepali, da se optimizem počasi le vrača med Slovence?

Boljše makroekonomske številke, več optimizma Po besedah sociologa s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Rudija Klanjška je trenutno v državi nekaj več politične stabilnosti in nekaj več optimizma, kar pripisuje boljšim ocenam makroekonomskih indikatorjev. A za celovitejšo sliko je treba gledati širši in daljši kontekst, pravi.

"Konkretno, leta 1992, torej v času, ko je Slovenija prav tako bila sredi ekonomske krize, je v okviru raziskave 'Slovensko javno mnenje' kar 65 odstotkov Slovencev menilo, da bo prihodnost boljša (25 odstotkov, da bo položaj enak, in le 10, da bo položaj slabši)."

"Evropa vodi politiko koristi za elite" Zadovoljstvo z življenjem je bilo leta 2014 na približno enaki ravni kot leta 1981, nadaljuje Klanjšek. "Z drugimi besedami: to, da so Slovenci danes bolj pesimistični in da s svojim življenjem niso kaj prida bolj zadovoljni, kot so bili leta 1981 (ko je bila tudi Jugoslavija v ekonomski krizi), pove marsikaj."

A ker so ocene stanja, ki sledijo rezultatom anket, vselej subjektivne, je sogovornik mnenja, da deloma odsevajo dejstvo, "da je vsa Evropa (in Slovenija z njo) obsojena na politiko, ki je dobra zgolj za elite. Na politiko, ki ne vodi zgolj do siromašenja večine, ampak ustvarja tudi pogoje za novo krizo, morda celo vojno. V tem smislu je edino relevantno vprašanje pravzaprav to, ali bodo elite ob širjenju tega zavedanja pripravljene spremeniti smer, preden se zgodi najhujše. Pretekle izkušnje nam ne morejo ravno vlivati upanja", sklene Klanjšek.

Brez svetlobe, brez poti iz zdajšnjega stanja Iz rezultatov ankete, ki kažejo, da polovica prihodnosti ne vidi drugačne, kot je sedanjost, psiholog in psihoterapevt Heliodor Cvetko ne more razbrati optimizma, "prej nasprotno, nakazuje na širjenje apatičnosti".

Bi pa zato po njegovem mnenju morala vlada iz tega razbrati sporočilo, da javnosti s svojim načinom vladanja in s svojim delovanjem ne prepriča. "Večina ne samo da ne vidi svetlobe na koncu tunela, temveč tudi ni prepričana, da poznamo (gospodarstveniki, politika) pot iz trenutnega stanja.