Ponedeljek, 22. 8. 2011, 7.53
7 let, 12 mesecev
Nakupovalni "raj" ob Cesti dveh cesarjev
Romi, Kitajci in temnopolti, ki bi ti v zborni slovenščini mahali s kompletom roza moških spodnjih hlač, na elitni lokaciji v središču mesta niso najbolj pogosti. Morda niti zaželjeni. Na Viču pa so dobrodošli vsi in včasih se ti zdi, kot da sta posamezne prizore skupaj snemala Emir Kustorica in David Lynch.
Če na "starem bolšjaku" prevladujejo predmeti z bolj umetniško vrednostjo, na Viču dobite skoraj karkoli. "Z ekranom in kamero stopetdeset evrov," je dami, ki se je zanimala za računalnik, odvrnil fantič, ki je z očetom prodajal računalniško opremo. "Sam računalnik stane 130 evrov," se je naprej pogajal mladi prodajalec, ko ga je prekinil oče in dodal: "Pa si povedal gospe, da ima tudi garancijo?"
Poleg elektronike na Viču najdete še rezervne avtomobilske dele, obleko, obutev, usnjeno galanterijo, kolesa, kosilnice, knjige, revije, vinilke, značke, znamke, stare uniforme, vse. Citypark za revne ter za tistih nekaj sladokuscev, ki iščejo kaj prav posebnega. Nikoli ne veš, kdaj se bodo med noži in porniči pojavili žeblji, s katerimi je bil križan Sin. Nič nas ne sme presenetiti, radi rečemo. Bolje obveščeni "bolšjakarji" sicer povedo, da najboljše kose na Viču že ob šestih zjutraj pokupijo in preselijo na obrežje Ljubljanice.
"Če bi bil prodajalka z mini krilom v nakupovalnem centru, bi se kupcem zdelo samoumevno, da za takšno uro iz srede 19. stoletja odštejejo tristo ali štiristo evrov. Na tem prostoru je kaj takega nemogoče," je potožil Mile, prodajalec in zbiratelj stenskih ur, ki jih na Viču ponuja "za drobiž". Včasih ne zasluži niti za potne stroške, vendar bo preživel, saj njegovo življenje ni odvisno le od prodaje na "bolšjaku". Za marsikoga pa je, posebej na Viču, kjer, roko na srce, prevladuje drugorazredna roba, da ne rečem krama.
"Kosovcem" tako usiha glavni vir zaslužka. "Poznam ljudi, ki so najeli Rome, da so jim brskali po kosovnih odpadih in smeteh, ti pa so imeli še svoje podizvajalce. Ti ljudje razvijejo svoje hierarhije in sprašujem se, koliko zdaj zaslužijo zadnji členi v verigi. Najbrž ne dobijo niti prsta v rit," ocenjuje Jaka Prijatelj, lastnik starninarnice na Trubarjevi ulici v Ljubljani.
Gorenjsko navezo, ki je za motorno kolo od kupca iztržila dobrega tisočaka, sem vprašal za ceno zarjavelega oranžnega ponija. "Petdeset evrov," mi odvrne glavni. Ponudim mu petnajst, vendar ni bil zadovoljen. Tudi njegov sosed, ki je prodajal rezevrne avtodele, od postavljenih cen ni odstopal. "Gospod, koliko je tale valjček?" ga je vprašala stranka. "Pet evrov," mu odgovori. "Kako, če je nov pet evrov?" se čudi pasant. Prodajalec potežka valjček in pravi: "Kar naj bo. Tudi jaz zanj hočem pet."
Hunter S. Thompson je nekoč zapisal, da je v brezizhodni družbi, kjer smo krivi vsi, edini zločin, če te dobijo. V svetu lopovov je pač edini greh neumnost. Oziroma naivnost.