Med je po svoji sestavi izredna hrana, sladilo in tudi zdravilo, čeprav zadnje kljub vsemu uradno še ni priznano. Med nastane iz različnih virov: iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane.

Poznamo več vrst medu, ki so dobile ime po rastlinah, na katerih čebele nabirajo nektar oziroma sladke sokove. V Sloveniji poznamo več vrst medu: akacijev med, cvetlični med, gozdni med, kostanjev med, lipov med, smrekov med in hojev med.

Idealna hrana

Med je torej idealna hrana, saj glukoza prehaja neposredno v kri in hitro pomaga organizmu pri telesnih napori, medtem ko se fruktoza naloži v jetra kot energijska rezerva.

Pri izbiri dobrega medu je potrebno nekaj pazljivosti, znanja in izkušenj. Kakovosten med načeloma lahko določimo po nekaterih osnovnih kriterijih.

Vsebnost vode

Če je vsebnost vode večja od 19 odstotkov, je tudi večja verjetnost, da bo med fermentiral oziroma izgubil svojo svežino. Vsak nepasteriziran med namreč vsebuje kvasovke, ki pa ne predstavljajo grožnjo okusu, če med ne vsebuje preveč vode. Nasprotno, višji odstotek vode pomeni, da postane med bolj kisel in posledično manj kakovosten. Pasterizacija po drugi strani zmanjša delež vode, uniči tuje organske primesi, utekočini kristale in podaljša rok trajanja, vendar toplotna obdelava tudi uniči znaten del zdravilnih učinkov medu.

Barva, okus in vonj

Najboljši med, hladno pretočen, je vedno vsaj nekoliko moten, in to ne glede na vrsto. Barva medu običajno ne vpliva na kakovost, kljub temu pa temnejši med vsebuje več mineralov, malce boljša je tudi aroma oziroma okus. Dober med mora biti čist in ne sme oblikovati slojev. Najboljša pokazatelja dobrega medu sta vonj in sladek okus. Ob poskušanju dober med zaradi sladkobe povzroči rahlo neprijeten občutek v grlu, nasprotno pa je med slabše kakovosti bolj suhega okusa.

Preverite embalažo

Pravilna embalaža izdelka, ki ga kupujemo, je nedvomno dodatna vrednost produkta. Slovenski čebelarji so leta 2008 uvedli tipiziran kozarec za med, ki po obliki kaplje že od daleč ločuje slovenske izdelke od tujih.

Najbolj cenjen je kostanjev med

Čebelar Marko Cesar je mnenja, da je v Sloveniji najbolj cenjen kostanjev med, saj vsebuje veliko mineralov, vitaminov in je zelo bogat s cvetnim prahom.

Ženske in otroci so ljubitelji akacijevega medu

Na vprašanje, katera vrsta medu je v Sloveniji najbolj priljubljena, Cesar odgovarja, da kostanjev in akacijev med. "Ženske in otroci so ljubitelji akacijevega medu, ker je najslajši in nežnega okusa, moški pa bolj uživajo aromatične vrste medu, kot so kostanjev in gozdni med."

Cene za kozarec medu (900 gramov) se gibljejo od šest do deset evrov. Najvišjo ceno dosegajo temne vrste medu (kostanjev, gozdni, hojev, smrekov).

"Vrste medu se razlikujejo od čebelarja do čebelarja"

Cesar je mnenja, da je slovenski med najvišje kakovosti. Slovenska pasišča čebel namreč nudijo zelo kakovostna nektar in mano, ker je v Sloveniji na srečo 70 odstotkov kmetijsko neobdelanih površin – pretežno gozda, kjer lahko čebele naberejo zdrava nektar in mano. "To daje medu kakovost. Res pa je, da se vrste medu razlikujejo od čebelarja do čebelarja," dodaja Cesar. Nad pridelavo se sicer opravlja tudi interni nadzor, čebelarji pa delujejo v skladu s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP.

Preberite tudi:

Zdravje v žlički medu

Med je vsestransko uporabno in koristno živilo, ki ga lahko uporabljate tako v prehrani kot v kozmetične namene. Ali poznate vse njegove pozitivne lastnosti?