"Za dolgove umrlih staršev odgovarjate le do višine dediščine"
Avtor: Planet Siol.net
Obiskovalce spletnega portala Planet Siol.net vabimo, da se s pravnimi težavami, s katerimi se srečujete v vsakdanjem življenju, obrnete na nas.
Vaše pravne dileme bomo razčiščevali s pomočjo različnih pravnih strokovnjakov. Odgovore bomo objavljali vsak ponedeljek. Vaša vprašanja pošljite na naslov Gordana.Stojiljkovic@tsmedia.si.
Pravne dileme tokrat rešujemo s pomočjo odvetnice Irene Ferme.
Sem lastnik nepremičnine, ki sta mi jo podarila starša. To je stanovanjska hiša in gradbena parcela. Tako, da starša ne razpolagata z nobeno nepremičnino, saj živita z mano v hiši, kar je zapisano v darilni pogodbi, da imata pravico bivanja do smrti. Vpisan sem tudi v zemljiško knjigo kot lastnik.
Zanima me vaš odgovor na vprašanje: Če se morda zgodi, da moja starša naredita kakšne dolgove (npr. neplačane položnice) ali karkoli drugega ali sem jaz dolžan za njiju poravnati dolgove, glede na to, da nimata več nobene nepremičnine in morebitnih dolgov ne morata poravnati. Oče je zaposlen, mati brezposelna ampak ne prejema nobene socialne pomoči.
Najprej naj se nekoliko odmaknem od bistva vprašanja- če v darilni pogodbi piše, da imata vaša starša pravico do dosmrtnega bivanja v hiši, to vsekakor ni obvezujoče pogodbeno določilo.
V darilni pogodbi namreč ne prevzema obdarjenec v zameno za darilo nobenih obvez. Zato je smiselno, da za svoja starša ustanovite osebno služnost dosmrtnega stanovanja v sedanji vaši hiši, ki pa mora biti vpisana v zemljiško knjigo, ker drugače nima pravnega učinka. Takšna vrsta služnosti ni prenosljiva na drugo osebo. Toliko o formalni pravici do bivanja vaših staršev v sedaj vaši hiši.
Za dolgove svojih staršev dokler sta slednja živa vi nikakor ne odgovarjate. Po njuni smrti pa odgovarjate kot njun dedič samo do višine dediščine.
Podarjeni nepremičnini v dediščino ne spadata. Upniki bi imeli po smrti vaših staršev sicer možnost izpodbijati zaradi zaščite svojih interesov darilno pogodbo, s katero ste prejeli zgoraj navedeni nepremičnini v dar, vendar ne pozneje kot v treh letih, odkar je bila darilna pogodba sklenjena.
