0
0
0
0
0
NATISNI PISAVA

Prepričali so nas:

Izbrisani – tisti, ki so svojo pravico našli v Strasbourgu

Avtor: Rok Atelšek

Evropsko sodišče za človekove pravice je dosodilo: izbrisanim se je zgodila krivica. Dvajset let pozneje je to poglavje naše zgodovine dobilo epilog, izbrisani zadoščenje, Slovenija pa klofuto.

0
0
0
0
0

Letos je minilo dvajset let, odkar je Slovenija iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 prebivalcev Slovenije, sicer državljanov ene od nekdanjih republik bivše SFRJ. Vseh dvajset let je ta zgodba v slovenskem političnem prostoru sprožala številne polemike in vse do danes država tega problema sama ni celovito uredila. Enajst posameznikov je zato svojo pravico iskalo - šest pa tudi dobilo - v Strasbourgu.

Slovenija kršila temeljne človekove pravice


Evropsko sodišče za človekove pravice je tako v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji razsodilo, da oblastem v Sloveniji ni uspelo v celoti urediti vprašanja izbrisanih. Sodišče je s tem le potrdilo sodbo iz leta 2010, ki govori o tem, da je Slovenija izbrisanim posameznikom kršila pravice, ki so zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Slovenija je tem ljudem po mnenju sodišča onemogočala pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Po treh mesecih začnejo teči obresti


Država mora zdaj vsakemu od šestih tožnikov, ki so s tožbo v Strasbourgu uspeli, za nepremoženjsko škodo izplačati po 20.000 evrov, vsem skupaj pa 30.000 evrov za stroške postopka. Če ti zneski v treh mesecih ne bodo izplačani, bodo začele teči obresti v višini pribitka treh odstotnih točk na Euribor. Sodišče je vladi in pritožnikom še naložilo, da morajo v treh mesecih doseči dogovor glede morebitne premoženjske škode in o tem obvestiti sodišče. Če dogovora ne bo, bo postopke v nadalje vodil predsednik sodišča.

Nekateri so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje kmalu po izbrisu, drugi pa so utrpeli hudo škodo zaradi dolgoletnega neurejenega statusa. Nekateri so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje kmalu po izbrisu, drugi pa so utrpeli hudo škodo zaradi dolgoletnega neurejenega statusa. Pin It

Pol milijarde evrov za odškodnine?


Slovenija pa mora na zahtevo sodišča v enem letu pripraviti tudi sistem odškodnin za izbrisane v Sloveniji. Če bi država pripravila sistem odškodnin, ki bi veljal za vse enako, bi morala Slovenija teoretično za odškodnine odšteti pol milijarde evrov. Predsednik vlade Janez Janša je v prvem odzivu na sodbo dejal, da Slovenija tega denarja nima, saj da nima niti sredstev za nujne potrebe.

Zagovorniki izbrisanih sicer opozarjajo, da takšnega avtomatizma glede odškodnin ne more biti, saj gre za zelo različne primere posameznih izbrisanih. Nekateri so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje kmalu po izbrisu, drugi pa so utrpeli hudo škodo zaradi dolgoletnega neurejenega statusa.

Najbolj "pogumna" je bila Katarina Kresal…


V preteklosti smo bili sicer priča številnim poskusom reševanja tega problema. Najbolj "pogumna" med vsemi je bila gotovo nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal. Ministrstvo pod njenim vodstvom je začelo februarja leta 2009 na podlagi odločbe ustavnega sodišča izbrisanim izdajati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju. Kresalova je bila zaradi tega koraka tudi tarča neuspele interpelacije. Je pa zanimivo, da je bilo javno mnenje v tem času nekdanji predsednici LDS precej naklonjeno.

Vsekakor pa ne gre izpustiti dejstva, da je sodišče kršenje pravic izbrisanim ugotovilo že leta 2010, a se je Slovenija oktobra istega leta na to razsodbo pritožila in tako reševanje problema še zavlekla. Vse to v času ministrovanja Kresalove. Danes, dve leti pozneje, je odločitev sodišča dokončna.

Časa se ne da zavrteti nazaj


Čeprav je bila država v preteklih letih iz tujine večkrat deležna opozoril, da naj primerno uredi to področje, se to ni zgodilo. Slovenija se trenutno nahaja v težki gospodarski situaciji in prav gotovo se mnogim kolca po tem, da tega vprašanja nismo zaprli že prej. A časa se ne da zavrteti nazaj. Po objavi razsodbe so se na slovenskem političnem parketu pojavile nove polemike. V številnih strankah odgovorne pozivajo, naj odškodnine plačajo iz lastnega žepa, spet drugi pa iščejo vzroke za nastanek odškodnin.

Izbrisani so sicer dobili osebno zadoščenje, a bolečine, ki so jih preživljali v tem času, ostajajo. Izbrisani so sicer dobili osebno zadoščenje, a bolečine, ki so jih preživljali v tem času, ostajajo. Pin It

Zmagovalcev v tej zgodbi ni


Lahko bi rekli, da je po dvajsetih letih ta zgodba naposled le dobila (sodni) epilog. A zmagovalcev v tej pripovedi ni. Izbrisani so sicer dobili osebno zadoščenje, a bolečine, ki so jih preživljali v tem času, ostajajo. Slovenija bo morala storjene krivice odpraviti, a izgubljenih let izbrisanim ne bo mogla povrniti. Morda pa ta zgodba vendarle še ni končana in je le začetek konca.

Foto: Tina Deu, Bojan Puhek
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Razkritje najljubšega poletnega filma vas lahko pripelje v Egipt!

Z glasovanjem za najboljši poletni film lahko osvojite potovanje v Egipt za dve osebi.

Prvi koraki v boljši svet

S projektom Ustvarimo boljši svet smo pomagali že dvanajstim organizacijam, ki s svojim delom pomagajo ustvarjati boljši svet. Tudi vi se lahko prijavite in postanete del naše zgodbe!

Anketa

Ali naj Miro Cerar koalicijo sestavi tudi z NSi?

Fotogalerija
Costa Concordia pluje proti svojemu zadnjemu cilju

Potniška ladja Costa Concordia, ki je 13. januarja pred toskanskim otokom Giglio nasedla na čereh in se prevrnila, je začela svojo zadnjo pot proti pristanišču v Genovi, kjer jo bodo uničili.

Kaj storiti v primeru škode?

Klikni za več informacij.

Nora poletna akcija kuhinj

Znižanje do 50 % na izbrane modele in elemente + dodatnih 400 € za nakup aparatov! DanKuchen BTC in Kranj

Okusi poletje z Ano Roš

Neprecenljivo kulinarično doživetje ob koncu tedna. Street food za pol cene v Vinici, Kopru, Portorožu in Bledu.

oglasno sporočilo Zagotavlja