NATISNI PISAVA

Janković: Poslov svojih otrok nisem nikoli povezoval s svojim položajem

Avtor: Aleksander Kolednik, Ana Mavsar

"Vse, kar sem naredil, je, da sem uresničil pogodbo. To je tehnična izvedba, v primeru, da bi se zgodilo karkoli nepredvidenega," o zavarovanju terjatev do Electe pravi Zoran Janković.

"Vse, kar sem naredil, je, da sem uresničil pogodbo. To je tehnična izvedba, v primeru, da bi se zgodilo karkoli nepredvidenega," o zavarovanju terjatev do Electe pravi Zoran Janković. Pin It

Predsednik Pozitivne Slovenije in ljubljanski župan Zoran Janković je v intervjuju za Planet Siol.net zatrdil, da mora vlada, če se želi obdržati, spremeniti način vedenja in se ukvarjati z gospodarstvom in socialo, ne pa z ideologijo ali razprtijami, ki jih povzroča.

Med drugim je zatrdil, da Mestna občina Ljubljana 130 milijonov dolga odplačuje brez težav. "Če ne spremenimo ničesar in ustavimo naložbe, lahko v letu in pol vrnemo vsa posojila," je pojasnil. Spregovoril je tudi o odnosu med seboj in Electo, za katerega še vedno pravi, da ga ni.

Nedavno je bil na Bledu Strateški forum. Ste se dogodka udeležili?

Ne.

Zakaj ne?

Ker je bila tam kolegica Alenka Bratušek, sam pa sem imel druge obveznosti.

Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria je na forumu podprl vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, saj gre po njegovem za sporočilo in znamenje trgom, da bodo javne finance pod nadzorom. Kako komentirate izjave Gurrie? Zakaj vaša stranka še vedno nasprotuje temu, da odhodki iz državnega proračuna ne bi smeli biti višji od prihodkov?

Na tem forumu je Gurria pred zlatim fiskalnim pravilom govoril še o marsičem drugem in povedal, kaj je treba prej storiti na področju reform in na področju povečanja prihodkov proračuna.

Zlato fiskalno pravilo je simbolno dejanje. Kaže na to, da smo se nekaj dogovorili, pri čemer ne zagotavlja, da bodo bonitete boljše in obrestna mera nižja. Vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo bi bil za Slovenijo škodljiv. Ko začne veljati, te vlade ne bo več in razvoj ne bo mogoč, saj ne dovoli zadolževanja za naložbe. Zame zlato fiskalno pravilo pomeni, da vlada sama sebi ne verjame. Zadostujeta ustavni zakon in podpisan sporazum na ravni EU. Ne vidim, v čem bo zlato fiskalno pravilo prineslo prednost Sloveniji, razen tega, da vlada in njen predsednik trdita, da bi to vse rešilo.

Ampak to ni res. Nič ne rešuje. Dva primera: prvič, ustavno sodišče v Franciji ni dovolilo vpisa v ustavo, in drugič, tudi v Španiji imajo zlato fiskalno pravilo zapisano v ustavi. Pa? V Franciji obrestna mera ni poskočila zaradi nevpisa v ustavo. V Španiji pa imajo obrestno mero še vedno višjo kot mi. Rešitev je v tem, da bi EU in evropski parlament morala sprejeti, da obrestna mera ne sme biti višja od treh odstotkov, potem so lahko tudi naša podjetja bolj konkurenčna. V Nemčiji podjetja v isti dejavnosti plačujejo na letni ravni pol odstotka ali en odstotek obrestne mere, pri nas pa sedem odstotkov. Da ne govorimo o Grčiji. Kako naj tekmujemo s tem trgom?

Minister za delo Andrej Vizjak je prejšnji teden predstavil predlog reforme delovnopravne zakonodaje in pokojninsko reformo. Kako komentirate rešitve, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje?

Kot pretežno dobre. Predvsem pokojninska reforma je izjemno nujna in to je spet dokaz, da zdajšnja vlada eno dela, drugo pa govori. Te iste reforme so sindikati s pomočjo SDS 5. junija lani zavrnili in takrat se je začela pri nas kriza, ki traja že leto in pol. Takrat je Janša javno pozival: glasujmo štirikrat proti – trikrat proti reformam in enkrat proti vladi. Oboje mu je uspelo. Padle so reforme in padla je vlada.

Ko se je hitelo s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ, smo vladi predlagali, naj počaka, da mine 5. junij (zaradi padlega referenduma se namreč eno leto ne sme odpirati ista tema), ker je bil dogovor s sindikati dober in bi ga lahko tudi skozi pokojninsko reformo in trg dela prenesli v ZUJF, tega bi obravnavali po rednem postopku in ne bi bilo toliko napak. Pokojninska reforma je, razen vejic, skoraj ista, kot je bila lani. Zakaj je niso potrdili že takrat?

Boste v Pozitivni Sloveniji reforme podprli?

Reforme smo podprli že lani in jih bomo tudi letos, če ne bo velikih sprememb.

Nekateri pravijo, da se Slovenija brez pomoči Evrope iz primeža krize ne bo mogla rešiti. Kaj menite, da bi to pomenilo za našo državo?

To je rekel predsednik vlade Janez Janša.

To so rekli nekateri ekonomisti, na primer Egon Zakrajšek.

To je prvi rekel predsednik vlade, ostalo so bili odzivi. In to se bo zgodilo, če bo zdajšnja vlada še dolgo na oblasti. Sama sebi piše črni scenarij. Nazadnje se to vidi v nizki podpori javnosti, državljanov. Janša napoveduje insolventnost, bankrot. Sam se z njegovim mnenjem ne strinjam, vem pa, da je vlada zamudila teh sedem mesecev. Nič ni naredila za infrastrukturne projekte, niti za zagon gospodarstva.

'Če nimaš novega programa, odplačaš posojilo, če ga imaš, se na novo zadolžiš, ker se, če se ne, ne boš mogel razvijati.' "Če nimaš novega programa, odplačaš posojilo, če ga imaš, se na novo zadolžiš, ker se, če se ne, ne boš mogel razvijati." Pin It

Imamo dve različni mnenji dveh ključnih oseb. Predsednik vlade napoveduje pomoč iz Bruslja, minister Šušteršič pa je dejal, da ne bo tako hudo. Komu naj verjamemo? Tisti, ki je pomoč napovedal, naj pove rešitev. Trdim, da Slovenija tega ne potrebuje in vlada z napačno politiko vodi v ta scenarij.

Pravite, da bomo potrebovali pomoč Evrope, če bo ta vlada še dolgo na oblasti? Kaj bi bila potem rešitev po vašem mnenju? Predčasne volitve, tehnična vlada …

Možnosti so samo tri. Prva je, da vlada obstane in spremeni način vedenja, se ukvarja z gospodarstvom in socialo, ne pa z ideologijo ali razprtijami, ki jih povzroča. Očitno tega ne zmore. Druga je zamenjava vlade in v okviru parlamenta nova koalicija. Tretja pa so predčasne volitve. To je odvisno od koalicije. Tam se bodo morali dogovoriti.

Dotaknimo se še dogajanja na ravni Mestne občine Ljubljana. Poročilo ministrstva za finance o stanju zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin razkriva, da dolg Mestne občine Ljubljana skupaj z zadolženostjo javnih podjetij znaša že 216 milijonov evrov, kar pomeni, da je MOL ustvaril 27 odstotkov zadolženosti vseh slovenskih občin in javnih podjetij skupaj. Ljubljančani so tako zadolženi še enkrat bolj od preostalih Slovencev. Kako bo MOL poplačal vse te dolgove?

Tisto, kar šteje v zadolžitve, je zadolžitev MOL in poroštva, ki jih daje svojim javnim zavodom in podjetjem. Vse skupaj znaša 130 milijonov evrov. Pred šestimi leti, ko sem prevzel funkcijo župana, je dolg znašal 60 milijonov evrov in isto leto je Janševa vlada odvzela Ljubljani 57 milijonov evrov na leto. Mi 130 milijonov odplačujemo brez težav, lahko pa bi se zadolžili v skladu z zakonom, ki je prepisan za vse lokalne skupnosti, za dodatnih 40 milijonov. Se pravi skupaj za 170 milijonov evrov. Če ne spremenimo ničesar in ustavimo naložbe, lahko v letu in pol vrnemo vsa posojila. Ne vem, zakaj bi to naredili.

Ko pa govorimo o zadolžitvah naših podjetij, moram povedati, da je stanovanjski sklad zadolžen v skladu z zakonodajo in brez težav odplačuje dolg iz neprofitnih najemnin. Pri LLP je zelo preprosto – lahko bi zvišali cene prevoza. Podobno je pri Energetiki in Vo-Ki. Ko sem še bil v Mercatorju, so vse svetovne ustanove govorile, da smo zelo konservativno podjetje, ker je ves razvoj temeljil na kriteriju: 50 odstotkov kapitala in 50 odstotkov posojil. Brez posojil ni razvoja. Ni res, da so Ljubljančani še enkrat bolj zadolženi od preostalih Slovencev. Smo v povprečju. Logično je, da je MOL kot največja slovenska občina v absolutnem znesku najbolj zadolžen. Večina drugih občin tudi nima javnih podjetij, stanovanjskega sklada …

Torej se zadolžujemo v neskončnost?

Ne, ne v neskončnost. Če nimaš novega programa, odplačaš posojilo, če ga imaš, se na novo zadolžiš, ker se, če se ne, ne boš mogel razvijati. To je podobno, kot če kupujete stanovanje. Koliko je takih, ki lahko prihranijo za vso kupnino, nato pa kupijo stanovanje? Običajno je tako, da je del zneska v gotovini, večji del pa je posojilo.

Davčna uprava je na specializirano državno tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad in Generalno policijsko upravo poslala dokumentacijo, iz katere je razvidno, da vas davkarija sumi storitve treh kaznivih dejanj – zlorabe položaja, ponareditve poslovne listine in oškodovanja upnikov. Vaš komentar?

Upam, da je ta dokument, ki se je pojavil v medijih, pravi, da ni ponarejen. Pozivam in izzivam davčno upravo, naj me obišče in javno predstavi dokumente. Durs je lani pregledoval Stožice v MOL in v njihovem zapisniku piše, da nepravilnosti ni.

Pa gremo po vrsti. Dolžijo me, da je neki denar, ki ga je Mestna občina Ljubljana po pogodbi plačala družbi Grep za gradnjo stadiona in dvorane v Stožicah, prispel v podjetje, ki je v solastništvu Zorana Jankovića. Očitno stranki, ki obvlada tudi davčno upravo, nista dovolj le družini Šircelj in Brezigar. Je moral minister za notranje zadeve Vinko Gorenak zaradi mene zamenjati še direktorja policije? V stranki SDS so nekoč dokumente lepili z dodatki, kot je bilo pri zdajšnjem predsedniku države, v tem primeru pa jih odvzemajo, del informacij manjka.

'Durs pregleduje Electo že 11 mesecev in mu še ni uspelo oddati končnega poročila. To je zelo zanimivo.' "Durs pregleduje Electo že 11 mesecev in mu še ni uspelo oddati končnega poročila. To je zelo zanimivo." Pin It

Mestna občina Ljubljana je imela z družbo Grep sklenjeno pogodbo za izvedbo del in v skladu s potrjeno situacijo je plačala 16 milijonov evrov. Pregleduje jo nadzorni organ DRI, ki je v lasti države, poleg tega ima Mestna občina Ljubljana še svoj supernadzor. Oba sta potrdila opravljeno delo in skladno s tem je bilo izvedeno izplačilo, ki ga ne podpisuje župan. Se pravi, da so bila plačana resnično opravljena dela. Od 16 milijonov evrov nam je bil Grep dolžan osem milijonov komunalnega prispevka in ta znesek smo pobotali. Dva milijona in pol smo plačali Factor banki, štiri milijone pa družbi Grep. To je bilo 19. avgusta 2011.

Potem je davčna uprava napisala, da je bilo od teh štirih milijonov 500 tisoč nakazanih na Bazo Dante kot posojilo. Nakazilo je dejstvo, ampak Grep je imel na dan, ko je prejel denar od MOL, na svojem računu še 700 tisoč evrov. Ali je davčna uprava posebej označila, kateri denar je od Mestne občine Ljubljana, da ve, da so ta znesek porabili za posojilo Bazi Dante?

Ampak ali ni sumljivo, da je Baza Dante še isti dan, ko je prejela nakazilo MOL, nakazala podjetju KLM Naložbe, katerega solastnik ste, 400.000 evrov?

Prvič, Baza Dante ni prejela denarja od MOL, drugič, Grep je Bazi Dante nakazal znesek sedem dni pozneje, 26. avgusta. MOL s posojili ni imel nič. Če si nekdo sposoja denar, pomeni, da ga potrebuje. Baza Dante si je pri Grepu izposodila 500 tisoč in je plačala obveznosti do Electe, ki je imela blokirane račune, zato je šlo plačilo po asignaciji na KLM. Baza Dante si je od Grepa sposodila dvakrat po 500 tisoč evrov, enkrat aprila, a tisto očitno ni bilo sporno, drugič pa avgusta, in res me zanima, zakaj je sporen le en znesek.

Tisto, kar v dokumentu davčne uprave ni navedeno, zaradi česar razmišljam o sodnem postopku, je to, da je Baza Dante 24. januarja 2012 vrnila Grepu milijon, se pravi obe posojili (500 tisoč plus 500 tisoč) in obresti. Zdaj mi pa razložite, kaj je tukaj narobe? To bi rad izvedel. Izzivam davčno upravo, da pojasni, zakaj v dokumentu, ki je prispel v javnost, ni navedeno vračilo? To je žal nestrokovno ali politikantsko.

Zaradi zavarovanja 7,8 milijona evrov terjatev ste vpisali zastavno pravico na 99,9-odstotnem deležu družbe Electa Inženiring, ta je v lasti Electe Holdinga, ki pripada vašima sinovoma. Isto ste nato storili še s 100-odstotnim deležem Electe Holdinga v Electi Naložbah. Imate torej nadzor nad premoženjem podjetij …

Ne. Razumeti morate, kaj je zavarovanje. Od leta 1997 nisem direktor Electe, od leta 2005 pa tudi ne njen lastnik. Leta 2004 sem Electi prodal delnice Mercatorja za sedem milijonov evrov in ta znesek mi je Electa vrnila v sedmih letih. To je razvidno iz dokumentov. Istega leta pa sem Electo Inženiring prodal Electi Holding, ki je v lasti mojih sinov, za kar sem prejel plačilo 7,8 milijona evrov in ta znesek posodil Electi. To ni kupnina. Oni so meni plačali, jaz sem pa denar posodil z rokom vračila leta 2014 in tam piše: "Zavarovano je z vsem premoženjem."

Durs pregleduje Electo že 11 mesecev in mu še ni uspelo oddati končnega poročila. To je zelo zanimivo. Gre namreč za malo podjetje. Terjatve sem zavaroval v skladu s pogodbo, kar pomeni, da imam, če ne dobim vrnjenega denarja, dve možnosti – ali podaljšati posojilno pogodbo ali se odločiti za izterjavo.

Vi torej poslujete s podjetjem, ki mu je MOL pod vašim županovanjem spremenil namembnost zemljišč. Se vam to ne zdi sporno?

Ne poslujem s podjetjem. Imate Supervizor in ugotovili boste, da, prvič, v primerjavi z nekaterimi, na MOL ni zaposlen noben moj družinski član, in drugič, Electa ni ne za mesto ne za nobeno javno podjetje ali zavod, ki je v lasti MOL, opravila kakršnegakoli posla v vseh šestih letih mojega županovanja.

Pa gremo k zemljišču. Pred 18 leti smo z Ljubljanskimi mlekarnami ustanovili skupno podjetje. Razmišljali smo, da bi zemljišče, ki ga omenjate, namenili gradnji trgovskega središča. Ker ni bilo kupca, so se Ljubljanske mlekarne odločile, da mi prodajo svoj delež, pa sem ga odkupil. Že takrat je bilo zemljišče zazidljivo za šolske ustanove ali za ustanove v zvezi z zdravstvom. Ljubljanske mlekarne so svoj delež prodale z vsemi soglasji države (agencija za sanacije).

Če bi bilo po vašem, kar želite insinuirati, in ker sem prejšnjo vlado javno podprl, bi bilo veliko bolj preprosto, še posebej v obdobju krize, če bi se z nekom v vladi dogovoril, da tam zgradijo kakšno šolo ali študentsko naselje. Electa bi prodala zemljišče, imela bi delo in redno plačilo. Ampak ali ni čudno, da se to ni zgodilo? Ni se zgodilo zato, ker poslov svojih otrok nisem nikoli povezoval s svojim položajem.

Ves ta del Ljubljane, o katerem govorimo in kamor spada tudi Electino zemljišče, je predviden za stanovanjsko-trgovsko dejavnost. Ves konec. Kdo v obdobju današnje krize lahko z gotovostjo trdi, da je zemljišče vredno več za stanovanja kot pa za šolo. Tako da tudi to ne pije vode.

'Nisem napovedal kopališča, ampak da se bomo leta 2012 kopali na Špici.' "Nisem napovedal kopališča, ampak da se bomo leta 2012 kopali na Špici."

Lahko po vsem tem še vedno rečete, da niste v nikakršnem odnosu z Electo, kot ste trdili?

Še vedno. Kje pa je odnos z Electo? Razložite mi.

Že v tem, da ste zavarovali terjatve do podjetja.

V posojilni pogodbi iz leta 2004 piše, da se zavezujejo z vsem svojim premoženjem. Vse, kar sem naredil, je, da sem uresničil pogodbo. To je tehnična izvedba, v primeru, da bi se zgodilo karkoli nepredvidenega. To je navedeno že v pogodbi iz leta 2004. A tega takrat nisem naredil. Kakšen je tukaj odnos z Electo? Preden se odločite politizirati, bi se bilo pri strokovnjakih smiselno pozanimati, kaj sploh pomeni zavarovanje terjatev na osnovi pogodbe, ki je že podpisana. Tu ni aneksa. Nobene spremembe ni.

Po zaslugi svojih privržencev, ki so vas podprli na spletni strani World Mayor, ste se uvrstili v finalni izbor 25 županov, ki kandidirajo za naziv najboljšega na svetu. Še prej pa morate skupaj z drugimi tekmeci podpisati etični kodeks, ki vas zavezuje, da boste delali v skupno dobro in se vzdržali vseh tistih ravnanj, ki bi morda lahko škodila občemu dobremu. Zavezati se boste morali tudi, da svojega županskega položaja nikdar ne boste izkoristili za pridobivanje neupravičene finančne koristi zase ali za svoje družinske člane, prijatelje in sodelavce. Zanima me, ali ste kodeks že podpisali in ali se te zaveze ne izključujejo s sumi, ki se pojavljajo pri vas.

Ta kodeks sem z veseljem in z lahkoto podpisal že pred letom dni. Dobro ste rekli, sumi. Že ves čas pozivam odgovorne, naj pokažejo dokaze, ampak za zdaj ni bilo še nobenega. Ne pozabite, da je poslanka Eva Irgl, takrat ko smo predlagali, naj ostane tožilstvo pod pravosodjem, v parlamentu javno dejala, naj se Janković pazi, ker bodo zdaj imeli vse v rokah. Če je bil to razlog za prenos tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve, potem vsaj vemo, zakaj so to storili. Mene ti sumi ne skrbijo. Vedno pa lahko vladajoča stranka s kakšno "atraktivno akcijo" pred kamerami poskusi dodatno očrniti predsednika največje parlamentarne stranke.

Sicer pa je uvrstitev v finale zame izjemno visoko priznanje. Vem, da nekatere boli, ampak to spada k napredku Ljubljane in temu, da smo bili v zadnjih šestih letih štirikrat na volitvah in štirikrat zmagali. Prvič sem na volitvah za župana prejel 63 odstotkov glasov, drugič 65 odstotkov, tretjič pa 61 odstotkov. Vmes smo imeli še parlamentarne volitve, na katerih smo v samo šestih tednih zmagali, devet ljudi je skrbelo za vso kampanjo. V Evropi ni take primerjave. Nominacija za naziv najboljšega župana na svetu je izjemno priznanje, na katerega sem ponosen. Vem, da so ponosni nanj tudi moji sodelavci, kajti to je prav tako njihovo priznanje in priznanje za vse Ljubljančane.

Pred leti ste napovedovali kopališče na Špici, pa tudi projekt Kolezija stoji.

Nisem napovedal kopališča, ampak da se bomo leta 2012 kopali na Špici. S tem sem želel povedati, da bo Ljubljanica čista in že letos je bila več kot polovico dni, ko so merili kakovost vode, primerna za kopanje. Popolnoma čista pa bo, ko bo končana kanalizacija na Rakovi jelši. Trenutno priklapljamo dve glavni ulici – Pot na Rakovo jelšo in Zbašnikovo ulico, nato pa začnemo urejati še stranske. Čistilna naprava je narejena, uporabno dovoljenje je pridobljeno. Ko bo vseh 593 hiš priklopljenih na kanalizacijo, ne bo nobenih onesnaževalcev več.

Za Kolezijo pa računamo, da bomo imeli gradbeno dovoljenje marca in bomo lahko začeli prenovo. To je v projekciji proračuna za leto 2013.

Računamo tudi, da bo ukinjena enoletna prepoved gradnje garažne hiše pod tržnico. In ko navajate dva projekta, do zdaj smo jih uspešno in v dobro Ljubljančanov izvedli že več kot 600.

Kje vidite Ljubljano čez 20 let?

Ko sem prvič kandidiral za župana, o vodenju lokalne samouprave in politike nisem veliko vedel, čeprav lahko zdaj po šestih letih rečem, da je vodenje tega sistema popolnoma enako kot v podjetju. Tam sem imel štiri člane uprave, tukaj imam štiri podžupane, dva sta bila celo ista tam in tukaj. Tam je nadzorni svet, tukaj pa imamo mestni svet. Tam je enkrat na leto skupščina, tukaj pa vsaka štiri leta, ko so volitve. V Mercatorju je bil kupec kralj, tukaj pa je kralj občan. Za to potrebujemo zadovoljne sodelavce, ki bodo z veseljem opravljali svoje delo.

Takrat sem rekel, da bi rad, da bi bila Ljubljana kombinacija Dunaja po organizaciji in Barcelone po načinu življenja. Zdaj pravim, da je Ljubljana unikatna. Ni nam več treba iskati mešanice med tema dvema mestoma, gradimo svojo indentiteto.

Čez dvajset let bomo med vodilnimi mesti na svetu, čeprav ne bomo nikoli tako veliki kot Dunaj ali pa še kakšno večje mesto. Že zdaj se lahko pohvalimo s tem, da smo med najbolj čistimi, zelenimi, varnimi in prijaznimi mesti na svetu.

Foto: Bor Slana
Komentarje prikazujemo 7 dni po objavi članka. Po tem času komentarjev ne prikazujemo več.
Ste pripravljeni na dolgi tek?

Varčevanje za pokojnino lahko primerjamo z udeležbo na maratonu. Na oboje se je treba dobro pripraviti in pri obeh je pomembna disciplina.

Pleničke za dobrodošlico novorojenčkom

Lidl Slovenija je slovenskim porodnišnicam podaril 33 tisoč pleničk. Večina staršev, ki je pleničke že testirala, je potrdila, da pleničke Toujours dobro vpijajo tekočino.

Anketa

Kdo je za vas junak meseca?

Obiščite Split, Brač, Šolto

Krompirjeve počitnice že za 99 EUR na osebo v hotelu Le Meridien Lav 5* v Splitu.

Izkoristite ugodnosti v času sejma

Samo v oktobru si lahko izžrebate, poleg vseh akcij, še dodatni popust. DanKuchen BTC in Kranj.

Spoznajte program Birokrat brezplačno!

Brez stroškov vam postavimo poslovanje s programom Birokrat, ki vas bo navdušil s svojimi funkcijami.

oglasno sporočilo Zagotavlja