ŠOS: Bolonjska reforma v Sloveniji ne dosega bolonjskih ciljev

Težava sta enačenje ravni izobrazbe študentov z univerzitetno izobrazbo s tistimi, ki končujejo študij po drugi bolonjski stopnji ter koriščenje absolventskega staža v bolonjskem procesu, meni.

Kot je na današnji novinarski konferenci na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) zatrdil Frelih, so študentje tudi po veljavni zakonodaji o visokem šolstvu upravičeni do koriščenja absolventskega staža v okviru bolonjskega študija. "Država mora zagotoviti koriščenje absolventskega staža tako po prvi kot po drugi bolonjski stopnji," je poudaril Frelih.

Predsednik odbora ŠOS za visoko šolstvo Tone Lun je v zvezi s tem izpostavil trditve ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojce Kucler Dolinar, ki pravi, da bolonjska reforma ne predvideva absolventskega staža po koncu določene stopnje. "Treba pa je poudariti, da tega bolonjska reforma niti ne prepoveduje," je ob tem zatrdil Lun.

Implementacija ne poteka, kot bi morala

Kot še izpostavlja, implementacija bolonjskega procesa v Sloveniji ne poteka, kot bi morala. "Dokler dejanska obsežnost študijskih programov ne bo ustrezala bolonjski strukturi in dokler bo prenova le formalistična, je absolventski staž nujno potreben," ocenjuje Lun. Obenem dodaja, da to predvideva tudi veljavni zakon o visokem šolstvu.

Mojca Kucler Dolinar

Brez sistema za zagotavljanje kakovosti

To, da imajo tudi sedanji bolonjski študentje pravico vpisati absolventski staž, je po njegovih besedah nesporno. "Omogočiti je treba dokončanje študija pod takšnimi pogoji, kot so veljali, ko so se vpisali," zatrjuje. Po njegovih besedah težav z implementacijo bolonjskega procesa ni konec. "Gre zato, da nimamo vzpostavljenega delujočega sistema za zagotavljanje kakovosti na nacionalni ravni," je izpostavil.

Predsednik ŠOS ob tem še zatrjuje, da se ministrica o problemih bolonjskega študija ne pogovarja s študenti samimi, temveč z rektorji. "Od ministrstva pričakujemo konkretno podporo pri pravilni bolonjski prenovi," je dejal. Po njegovem je probleme v veliki večini povzročila hitra in neusklajena sprememba zakonodaje v letu 2006, ki je vpeljala enačenje stare in nove izobrazbe po bolonjskem študiju. "Pomembno je, da se spremembe visokošolskega sistema ne sprejemajo pavšalno," je poudaril.

Problem študentov z univerzitetno diplomo

Frelih je izpostavil tudi pravni položaj študentov z univerzitetno diplomo. "Pravni položaj študentov, ki so vpisali drugo bolonjsko stopnjo in so upravičeno pričakovali višjo stopnjo izobrazbe, kot bi jo imeli sicer, še vedno ni rešen," je poudaril.

Enačenja univerzitetnega študija z bolonjsko drugo stopnjo

Po besedah predsednika odbora ŠOS za visoko šolstvo Luna se težave pojavljajo predvsem zaradi enačenja statusa študentov z univerzitetno izobrazbo s tistimi, ki so končali študij po drugi bolonjski stopnji. "Pri prehodu iz starega sistema na bolonjskega se pojavljajo težave tudi z dostopnostjo podiplomskega študija za študente na starih univerzitetnih študijih, saj bo znanstveni magisterij letos razpisan zadnjič," še opozarja Lun.

Po njegovem mnenju mora ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ta problem rešiti samo, saj jim to nalaga tudi odločba ustavnega sodišča. "To je potrebno rešiti sistemsko, za vse študente hkrati," je prepričan predsednik odbora ŠOS za visoko šolstvo Tone Lun.