"Če ne bi bilo partijskega sistema, Jugoslaviji ne bi bilo treba razpasti"

"Če ne bi bilo partijskega sistema, Jugoslaviji verjetno ne bi bilo treba razpasti," je povedala na današnjem tematskem večeru v organizaciji Mladinskega kluba Društva slovenskih pisateljev v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Razprava o vzrokih in posledicah razpada Jugoslavije

Na razpravi o vzrokih in posledicah razpada Jugoslavije so spregovorili nekdanji predsednik republike Milan Kučan, svetovalec hrvaškega predsednika za zunanjo politiko Budimir Lončar, zgodovinar Božo Repe, publicistka in raziskovalka Spomenka Hribar in politolog Igor Lukšič.

Hribarjeva: Partija je dovoljevala le razlikovanje po rodu in jeziku

Spomenka Hribar

Kot je poudarila Hribarjeva, je komunistična partija med jugoslovanskimi narodi dovoljevala le razlikovanje po rodu in jeziku. Vsi drugi napori so bili nacionalizmi in ti so se vse bolj krepili. Po njenih besedah je v temelju razpada šlo za vprašanje demokracije. Šlo je za piramidalni sistem države in ko je odpadel vrh piramide, je ta začela razpadati, je še povedala.

Izpostavila je, da je civilna družba teren za osamosvojitev začela pripravljati konec 80. let prejšnjega stoletja. Spomnila je tudi, da je k prvim svobodnim volitvam v veliki meri pripomogla tudi nekdanja oblast, ki je volitve dovolila v nasprotju s tedanjo ustavo.

Kučan: Jugoslavija je bila umetna tvorba

Po mnenju nekdanjega predsednika republike Kučana je pri vprašanjih, ali bi bilo razpad Jugoslavije mogoče preprečiti oziroma ali bi bil način razpada lahko drugačen, potrebno upoštevati, kakšna tvorba je Jugoslavija bila. Kot je poudaril, je bila Jugoslavija umetna tvorba, ki je nastala z združitvijo in ne s sprejemom v kraljevino Srbijo.

Milan Kučan

Po njegovih besedah je bilo to pomembno, ker je izražalo voljo po državi enakopravnih narodov, kar je potrjevala Vidovdanska ustava. Po ukinitvi Vidovdanske ustave se je to spremenilo v služenje interesom srbskega naroda, je poudaril Kučan.

Jugoslavija ni več znala odgovoriti na vprašanje, kaj jo povezuje

Jugoslavija pa je po mnenju nekdanjega predsednika razpadla, ker v novih zgodovinskih okoliščinah oziroma s koncem bipolarnega sveta ni več znala odgovoriti na vprašanje, kaj jo povezuje.

Mirovna konferenci o Jugoslaviji leta 1991 je po njegovem mnenju tudi formalno pomenila konec razdruževanja Jugoslavije. Poleg tega pa je skušala zagotoviti že sicer zapoznelo intervencijo mednarodnih sil, je še povedal Kučan.

Božo Repe

Kot je izpostavil, je bil problem Jugoslavije, da bi morala kot vsaka večnacionalna država iskati pravo ravnovesje med načelom enakopravnosti in načelom funkcionalnosti. Nekdanja država je po njegovem mnenju to ravnovesje sicer iskala in sicer z "nekim zagrizenim pristopom k reformam, ki pa niso peljale v pravo smer". To se je po Kučanovih besedah pokazalo takoj po smrti Josipa Broza - Tita.

Repe: V drugačnih časih do osamosvojitve ne bi moglo priti

Po mnenju zgodovinarja Boža Repeta sta bila bistvena razloga za razpad nekdanje države zunanjepolitične okoliščine in ekonomska kriza. Repe meni, da v drugačnih časih - če se ne bi ravno v tem času končevala bipolarnost sveta - do osamosvojitve ne bi moglo priti. Tudi ekonomska politika je bila po njegovem neučinkovita, saj se ni določala v najbolj razvitem delu države.

"Glavni sovražniki so postali Srbi"

Igor Lukšič

Med ljudmi je bila poleg tega bojazen, da v evropske integracije ne bo mogoče preko Jugoslavije, je poudaril Repe. Kot je izpostavil, pa je bil eden ključnih elementov razpada države tudi spremenjen zgodovinski odnos do sovražnikov. Pred Nemci in Italijani ni bilo več strahu, glavni sovražniki so postali Srbi, je dejal.

Lukšič: Država je s smrtjo Tita izgubila političnega akterja

Politolog Igor Lukšič pa je izpostavil vprašanje politične generacije. Po njegovih besedah sta dve močni politični generaciji postavili prvo in drugo Jugoslavijo. Na koncu druge je država s smrtjo Tita izgubila političnega akterja in ljudje so ostali brez idej.

Poleg tega se je celotna Zahodna Evropa gradila na ideji nacionalne države. Slovenski narod je to doživel, ko so mu to dovoljevale mednarodne politične okoliščine in ko je politično dozorel, je še povedal Lukšič.