Janša: Grad na Goričkem spomin stoletnega boja Prekmurcev za obstoj in napredek

Grad na Goričkem, ki se prvič omenja že v 13. stoletju, pooseblja zgodovinski spomin na življenje in delo prijaznih, skromnih in modrih ljudi, je dejal premier.

"Krvava preteklost je sicer mehke panonske duše izklesala v klene ljudi"

Poudaril je, da je Grad na Goričkem spomin stoletnega boja Prekmurcev za obstoj in napredek ter da nas ta mogočna grajska arhitektura tudi opominja na slovenski dolg do Prekmurja in njegovih ljudi, ki so stoletja živeli v okviru Ogrske. "Težka in pogosto tudi krvava preteklost je sicer mehke panonske duše izklesala v klene in trezne ljudi, ki so kljub izjemnim življenjskim naporom znali verjeti v svoj danes in svoj jutri," je dejal slovenski premier.

Prekmurje se je v marsičem razlikovalo od ostalih dežel

Po Janševih besedah se je Prekmurje v preteklosti v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih dežel. Kot je poudaril, so slovenski prebivalci Prekmurja kljub razlikam v kulturi, verski pripadnosti in stoletjem ločenega življenja vedno ohranjali pripadnost in zvestobo slovenskemu narodu ter vse od nastanka verjeli v idejo združene Slovenije.

Prekmurski narod ima pestro zgodovino

Da je zavest o tukajšnjih slovenskih rojakih obstajala, tako Janša, pričajo številni dogodki v pestri zgodovini prekmurskega naroda. "Na to so na primer pokazali že dogodki ob zatrtju reformacije - letos se spominjamo 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja - ko bi se lahko naši reformatorji zatekli drugam," je povedal premier.

Spomnil je tudi, da v zahtevah prvega slovenskega tabora najdemo prve zamisli o izboljšanju gospodarskih razmer v smislu boljših cest, železniških povezav s sosednjimi pokrajinami in regulacije Mure - reke, ki je skozi zgodovino povezovala slovenske prebivalce Prekmurja.

"Prekmurci so veliko vlagali v kulturni razvoj"

Janša meni, da Prekmurci niso držali "križem rok". Tudi sami so po besedah premiera veliko, v nekem smislu celo preko lastnih možnosti, vlagali v kulturni razvoj in tudi tako krepili svojo nacionalno zavest. Narodno čustvovanje tukajšnjih ljudi pa dokumentirajo znamenite pesmarice, ki segajo v 16. stoletje, prekmurska slovenska protestantska književnost in katoliška književnost, ki se ji je pridružila v drugi polovici 18. stoletja. Že sredi 18. stoletja je bila tu uporabljena sintagma slovenski narod. Leta 1897 pa je bila prvič dvignjena slovenska zastava, je poudaril predsednik slovenske vlade.

Dovoljenje mirovne konference 12. avgusta 1919 za zasedbo Prekmurja in določila trianonske mirovne pogodbe so po njegovi oceni gotovo velik zgodovinski poseg v tisočletno zgodovino Ogrske, vendar so tudi potrditev znamenitih Wilsonovih načel in narodnega principa, do katerega so imeli pravico tako Madžari kot Slovenci.

V tem smislu, tako Janša, moramo ocenjevati tudi akcijo generala Rudolfa Maistra in njegovih prostovoljcev. Slovensko ozemlje je prišlo v okvire stare Jugoslavije namreč zelo okrnjeno. Poudaril je, da je bila prizadetost zaradi izgube Koroške, Primorske in celo delov Kranjske tolikšna, da mnogi niso niti opazili velike in izjemne pridobitve, ki jo je predstavljalo Prekmurje. Zaradi pomanjkanja takratnih gospodarskih konceptov je bilo izgubljenih veliko priložnosti, je spomnil slovenski premier.

"Težko življenje je ljudi sililo v iskanje lepše prihodnosti"

Kot je dejal, je težko življenje, še zlasti na Goričkem, ljudi sililo v iskanje boljše in lepše prihodnosti. Zaradi slabih prometnih povezav in težkih gospodarskih razmer pa je Prekmurje postalo zapostavljeno.

"Prekmurski Slovenci so najbolj zvesti svojemu narodu"

"Ne glede na to, kako dolga in negotova je bila pot do kruha, pa sem se ob različnih priložnostih lahko tudi osebno prepričal, da so prekmurski Slovenci najbolj zvesti svojemu narodu. Vaše rojake sem zadnjih 15 let srečeval po vseh kontinentih, marsikje so srce in duša slovenske kulturne in narodne dejavnosti v tujini," je dejal Janša.

"V Prekmurju so zgodovinske vezi stkale trdne sosedske vezi"

Menil je tudi, da v Prekmurju zgodovina tukajšnjega ozemlja ljudi ne ločuje, ampak povezuje, saj nesreča in stiska ne poznata meja. "Tudi ne naroda in ne jezika. Tukaj v Prekmurju zgodovinske vezi niso stkale samo močnega prijateljstva, ampak tudi trdne sosedske vezi. Njihovo trdnost in nesebičnosti smo lahko občudovali skozi stoletja," je poudaril.

Slovenija je danes na dobri poti

Slovenski premier je izpostavil, da je Slovenija danes na dobri poti, saj imamo trdno in močno gospodarstvo, povzpeli smo se na svetovnih lestvicah konkurenčnosti in znižali brezposelnost. Ocenil je, da je Slovenija danes močna, zdrava in ambiciozna država in skupnost, ki je v manj kot dveh desetletjih, ko "smo morali tako rekoč na novo postaviti temelje demokracije, tržnega in političnega sistema", postala moderna, samostojna in uveljavljena članica Evropske unije in zveze Nato, članica evro območja in del schengenskega prostora.

V zadnjih štirih letih je Slovenija za Prekmurje pridobila 200 milijonov evrov sredstev

Napredek je po besedah predsednika slovenske vlade viden tudi v Prekmurju. V obdobju 2004-2008 so bila namreč uspešno črpana evropska strukturna in kohezijska sredstva. Kot je dejal, je Slovenija tako pridobila skoraj 200 milijonov evrov sredstev za ta del države, ki so bila potem namenjena predvsem izgradnji turistične infrastrukture, ohranjanju kulturne dediščine, zaposlitvenim programom ter investicijam v tehnološko opremo in modernizacijo postopkov obdelave kmetijskih izdelkov.

Cestne povezave se izboljšujejo

Janša je opozoril, da je bilo s temi sredstvi v Pomurju zgrajenih oz. prenovljenih 50 kilometrov cest, 6000 prebivalcev pa bo priključenih na urejen kanalizacijski sistem. Poudaril je, da so premiki narejeni tudi na avtocestni povezavi. V petek je bil namreč odprt avtocestni odsek Beltinci-Lendava, v torek bo prometu predan odsek Lendava-Pince, oktobra pa še zadnji odseki med Lenartom in Vučjo vasjo.

"Za prometnega ministra je moral priti Prekmurec ..."

Po besedah premiera nove ceste ne pomenijo le umika nevarnih in hrupnih tovornjakov z lokalnih cest, ampak tudi povezavo z ostalimi deli Slovenije, pa tudi z Avstrijo, končno pa bosta med seboj dostojno povezani Slovenija in Madžarska, kar je pomembno tudi za evropsko gospodarstvo. In kar je po Janševem mnenju najpomembnejše - nova cesta pomeni konec dolgih nočnih mor tukajšnjih prebivalcev. "Ta cesta je prišla z 10-letno zamudo oz. je moral za prometnega ministra priti Prekmurec, da se je to sploh zgodilo," je poudaril Janša.

"Nikaj ni tak žmetnega, da ga Prekmurci ne bi zmogli"

Dodal je, da je po drugi strani Prekmurje zagotovo tisti del Slovenije, ki najbolj potrebuje decentralizacijo države, nove pristojnosti, sredstva in nove razvojne priložnosti, vse to pa prinaša samostojna pokrajina. To je, tako Janša, velik izziv bližnje prihodnosti in prepričan je, da ga bomo zmogli. "Ni pa to pot, ki bi bila lahka. Skriva mnogo presenečenj, a hkrati ponuja nove priložnosti in nove izzive. Prepričan sem, da bomo na tej poti vedno znova znali skupaj poiskati prave cilje in jih skupaj tudi uresničevati," je še dejal predsednik slovenske vlade in v prekmurščini dodal: "Nikaj ni tak žmetnega, da ga Prekmurci ne bi zmogli."

Prireditve so se udeležili tudi predsednik države Danilo Türk s soprogo ter nekateri ministri iz slovenske vlade in poslanci v DZ.

V spomin na 17. avgust 1919

S slovesnostjo, katere avtorji so bili scenarist Feri Lainšček, režiserka Duša Škof in muzikolog Tomaž Rauch, režiser video filmov Aleš Nadai, se je Slovenija spomnila na 17. avgust 1919, ko je vojaška oblast, potem ko je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, upravljanje nad njim predala civilni oblasti.