Türk: Omejevanje dostopa do informacij je omejevanje posameznika

Predsednik republike Danilo Türk je v nagovoru udeležencem 3. evropske konference pooblaščencev za dostop do informacij javnega značaja dejal, da je omejevanje dostopa do informacij, s katerimi razpolagajo nosilci oblasti, omejevanje posameznika in medijev pri njihovem delovanju v sodobni družbi, so sporočili iz predsednikovega urada.

Predsednik republike Danilo Türk

Türk: Informacije v sodobnem svetu pomenijo moč

"Vsako tako omejevanje lahko privede do neodgovorne in samovoljne uporabe oblasti in do omejevanja svobode izražanja," je poudaril Türk. Predsednik republike je med drugim dejal, da informacije v sodobnem svetu pomenijo moč, sredstvo za doseganje interesov, podlago za varstvo pravic posameznikov in možnost za uveljavljanje odgovornosti nosilcev oblasti, navajajo v predsednikovem uradu.

Po Türkovem mnenju pridobljene informacije omogočajo posamezniku, da razume in ovrednoti razloge za sprejemanje posameznih odločitev, ustvari svoje mnenje in ga tudi izrazi, mediji pa lahko z njihovo pomočjo objektivno in odgovorno obveščajo javnost o pomembnih vidikih izvrševanja javne oblasti, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

"Pravica dostopa do informacij javnega značaja ne more biti povsem neomejena"

Ob tem je predsednik dodal, da tudi pravica dostopa do informacij javnega značaja ne more biti povsem neomejena, saj je lahko omejena s temeljnimi pravicami posameznikov in z upravičenim javnim interesom. Ta pa, kot meni predsednik, ne sme biti razumljen tako, da bi onemogočil uveljavljanje odgovornosti nosilcev oblasti.

Informacijski pooblaščenci bodo izmenjali izkušnje

Urad informacijske pooblaščenke na 3. evropski konferenci informacijskih pooblaščencev gosti pooblaščence iz evropskih držav. Ob tej priložnosti bodo za prispevek k razvoju tega področja ministru Gregorju Virantu, poslancu Pavlu Gantarju ter izvršni direktorici Access Info Europe Helen Darbishire podelili nagrade "Transparentnost, da prosim!". Kot so na uradu informacijske pooblaščenke zapisali v sporočilu za javnost, bodo na konferenci izmenjali izkušnje in se posvetili vprašanjem učinkovitega ter hitrega izvajanja pravice dostopa do informacij javnega značaja v praksi.

Petletnica delovanja informacijskega pooblaščenca

Ob tem na uradu spominjajo na petletnico delovanja informacijskega pooblaščenca, ki sovpada z Dnevom pravice vedeti, ki ga od leta 2002 obeležujejo 28. septembra.

Konvencija o dostopu do uradnih dokumentov

Kot so še zapisali, je v luči skorajšnjega sprejema konvencije o dostopu do uradnih dokumentov v okviru Sveta Evrope in nameravane spremembe uredbe 1049/2001 v okviru EU "nujna konstruktivna izmenjava mnenj in izoblikovanje stališč s strani informacijskih pooblaščencev kot neodvisnih in nepristranskih varuhov te temeljne človekove pravice".

Bodoča konvencija ima kar nekaj pomanjkljivosti

Bodoča konvencija, ki bo po navedbah urada prvi mednarodno zavezujoč akt s področja dostopa do javnih informacij, ima "kar nekaj pomanjkljivosti, ki lahko resno ogrozijo razvoj te pravice". Tako besedilo obstoječe konvencije po njihovo ne predvideva jasnega splošnega jamstva pravice do prostega dostopa do uradnih dokumentov in načela javnosti, v to pravico pa ne vključuje dokumentov v posesti organov zakonodajne veje oblasti, niti dokumentov, ki jih imajo organi sodne veje oblasti.

Prav tako po mnenju urada informacijske pooblaščenke konvencija ne vključuje dokumentov zasebnih organov, ki izvajajo javne funkcije ali upravljajo z javnimi sredstvi, niti ne zahteva od držav določitve skrajnega roka, v katerem morajo biti zahteve obravnavane. Med pomanjkljivostmi konvencije navajajo še, da le-ta prosilcu v primeru zavrnitve zahteve za dostop do javnih informacij ne zagotavlja možnosti dostopa do pritožbenega telesa, ki bi imel pristojnost odrejanja razkritja uradnih dokumentov javnim organom. Nenazadnje pa konvencija, tako urad, ne opredeljuje, katera določila konvencije so lahko predmet pridržka.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar

V uradu sicer zagotavljajo, da ima Slovenija danes v zakonu že višje standarde, zato zanj "okleščena določila iz konvencije ne predstavljajo nobenih težav".