Türk: Kaže, da bom nekatere veleposlanike potrdil, druge zavrnil

Na vprašanje o zapletu z vlado glede veleposlanikov - odločitev o njihovem imenovanju je Türk odložil na čas po volitvah - je predsednik povedal, da je že bliže odločitvi, potem ko je imel junija še precej površne podatke kandidatih. "Junija smo imeli nekaj preliminarnih čisto neformalnih zelo parcialnih pogovorov, ko mi ni bilo predstavljeno celotno število kandidatov in sem dobil zelo površno sliko o vladnem predlogu. Za nekatere sem izvedel prek medijev in potrebnega je bilo precej dela za potrebne informacije o kandidatih in njihovih kvalitetah," je dejal Türk v pogovoru z STA.

"V bodoče bo potrebna bolj skrbna priprava kandidatur"

"Ne glede na volitve moram reči, da je bilo delo vlade opravljeno s premajhno skrbnostjo in mislim, da bo potrebna v bodoče bolj skrbna priprava kandidatur, ki jih mora predsednik dobiti dovolj zgodaj, da se lahko do njih opredeli. Zdaj so te informacije zbrane in za nekatere od teh kandidatov se bom lahko že kmalu odločil. Seveda obstaja možnost, da se katerega od kandidatov ne potrdi. Bistvo predloga je ravno v tem, da se lahko sprejme ali zavrne. Kot vse kaže, bom nekatere predloge sprejel, druge pa zavrnil," je napovedal Türk.

Slovenski veleposlanik pri ZN in pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve

Slovenski predsednik se je v New Yorku mudil šest dni, pri čemer je sodeloval tudi na številnih dogodkih ob robu zasedanja GS ZN. Türk je sicer v New Yorku preživel pomemben del svoje diplomatske kariere, preden je bil lani novembra izvoljen za predsednika Slovenije. Med drugim je bil slovenski veleposlanik pri ZN, nazadnje pa pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve.

"Ko sem bil veleposlanik Slovenije, sem moral v času splošne razprave GS ZN skrbeti za program predsednika države ali vlade in to so bili časi, ko je bila Slovenija precej izpostavljena tudi zaradi vojne v BiH, prav tako pa smo imeli nekatere dokaj napete situacije z našimi sosedi. Takrat smo se šele prebijali. Ko smo bili v Varnostnem svetu (1998-1999), smo se ukvarjali s celo vrsto svetovnih problemov, kasneje, ko sem postal pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve, pa so bile na dnevnem redu zadeve, kot so Irak, Afganistan, Bližnji vzhod in druge. Sedaj je spet drugače," je svoje delo v New Yorku opisal Türk.

"Slovenija se z ZN ne ukvarja posebej intenzivno"

Na vprašanje, ali v prihodnosti vidi kakega Slovenca na podobno visokem položaju v ZN, kot ga je zavzemal sam, je Türk odgovoril, da se Slovenija kot država z ZN ne ukvarja "posebej intenzivno". "Ena ilustracija je, da ta teden v New Yorku ni bilo dopisnika Dela, kar je zanimiva implikacija odnosa, ki ga ima naša država do ZN. Slovenija je bila doslej impresionirana z evropskimi organizacijami do te mere, da za ZN ni našla pravega časa in zato tudi ni ljudi, ki bi se dobro spoznali na ZN in ki so pripravljeni na prevzemanje kakšnih resnejših funkcij," je dejal.

"Želel bi, da se najde bolj uravnotežen odnos do mednarodnih organizacij in več prostora za ZN, ki so pomembna ustanova, zlasti če želi Slovenija imeti zunanjo politiko, ki ne bo utopljena v najmanjšem skupnem imenovalcu EU. Če hočemo imeti svojo lastno zunanjo politiko, moramo seveda ZN jemati bolj resno," je prepričan Turk.

Konference, ki dajejo zagotovila za pomoč, je potrebno jemati z določeno skepso

V času GS so države članice obljubile 16 milijard dolarjev za dodatno razvojno pomoč. Po Türkovih besedah je Slovenija tu še na začetku. Sicer pa je opozoril, da je potrebno tovrstne konference, ki dajejo zagotovila za pomoč, jemati z določeno skepso. "Od te pomoči imajo veliko koristi agencije in organizacije v razvitih državah in čeprav so številke velike, do držav v razvoju pride precej manj. Tudi razlike so velike. V ZDA se te dni razpravlja o 700 milijardah dolarjev za reševanje ameriških bank, pri globalni razvojni pomoči pa se za uspeh šteje 16 milijard. Vidna je absurdnost svetovne ekonomske ureditve in ni čudno, da je konservativni francoski predsednik Nicolas Sarkozy dejal, da je sedanja finančna kriza smrt gospodarskega sistema, kakršnega imamo danes v svetu."

Türk se je sestal tudi s predstavniki Goldman Sachsa

Türk se je v New Yorku med drugim sestal s predstavniki Goldman Sachsa, ene od dveh ameriških investicijskih bank, ki ju kriza ni usodno prizadela. "Njihovi pogledi so zato nekoliko manj dramatični, čeprav so pripravljeni na nov sistem, ki bo povečal državne regulacije. Pripravljeni so na nekaj, čemur Američani rečejo "adult supervision", ker so jim kreditne inovacije iz 90. let ušle izpod nadzora. Potrebna je drugačna kontrola, omejitev napuha ljudi, ki vodijo te banke in so se navadili na ogromne bonuse. Ni videti, da bi bil kdorkoli pripravljen prevzeti ustrezno odgovornost," meni slovenski predsednik.

Predlog treh kategorij članic VS

Slovenski predsednik je v nastopu na tokratnem zasedanju GS ZN med drugim predstavil svoj predlog za reformo Varnostnega sveta (VS). Predlog, po katerem bi ustvarili tri kategorije članic VS, poleg petih sedanjih stalnih članic še šest novih, osem držav, ki bi se za dveletni mandat volile kot doslej, in 12 držav po volji GS, ki bi hitreje prihajale na vrsto za ponovno izvolitev, je vzbudil zanimanje in Türk ga namerava zainteresiranim podrobneje predstaviti. Sicer pa ga je, kot je povedal, predal predsedniku GS Miguelu D'Escotu.

Predavanje o Gruziji na Univerzi Columbia

Türk je imel v New Yorku tudi predavanje na Univerzi Columbia, v katerem je med drugim opozoril, da je bila ozemeljska celovitost Gruzije omejena že leta 1994, ko je bila v ZN sprejeta odločitev, da za varnost v Abhaziji skrbijo sile Skupnosti neodvisnih držav (SND), predvsem ruske. Ta vojaška prisotnost je onemogočila učinkovit nadzor gruzijskih organov oblasti v Abhaziji in tej separatistični republiki omogočila samostojno politično življenje. Abhazija je imela od takrat več volitev, ki niso bile priznane, vendar pa je, kot je opozoril Türk, mirovna operacija pod vodstvom SND ustvarila status quo, ki se s sedanjo krizo ni spremenil.

Türk o vprašanju Kosova

Rusija je priznala neodvisnost Abhazije in Južne Osetije, zavrača pa priznanje Kosova. Zahodne sile priznavajo Kosovo, zavračajo pa rusko potezo. "Ta logika gre v obe smeri. Tu imamo opravka s politiko, ki mednarodno pravo uporablja kot strategijo, ne pa ga spoštuje," je opozoril Türk.

Na vprašanje o odločitvi Srbije, da zaprosi za mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) glede kosovske razglasitve neodvisnosti, je Türk odgovoril, da ne bi rad ugibal o motivih predlagatelja. "Vendar pa v primerih, ko se neka zadeva preda ICJ, obstaja tudi dejavnik kupovanja časa. Drug vidik je ta, da bo sodišče verjetno ugotovilo, da ne gre le za zadevo pravnega, ampak tudi političnega značaja. Mnenje bo lahko tako, da ne bo ne črno ne belo, in bo lahko zahtevalo nadaljnje razlage," je še dejal.

Ban Ki Moon

Kritika Ban Ki Moona: Svetovno vodstvo ne deluje

Glede rdeče niti letošnjega zasedanja GS ZN je Türk dejal, da je bilo splošno spoznanje o pomenu multilateralizma. "Bila so obdobja, ko je za ZDA delovalo, da je unilateralizem pot, po kateri bodo šle, in ostali svet se bo moral s tem sprijazniti. Ta politika ni uspela. Pomembna je kritika Ban Ki Moona o tem, da svetovno vodstvo ne deluje. Ne zgodi se pogosto, da uglajeni in previdni azijski diplomat poda tako drzno in dramatično izjavo. Sam sem skupaj z drugimi, kot sta britanski premier Gordon Brown in Sarkozy, govoril o potrebi po velikih spremembah, da bi mednarodne ustanove bolje odražale razmerje sil v svetu," je dejal Türk.

"Potrebno je dati prostor novim silam"

"Potrebno je dati prostor novim silam, kot so Brazilija, Indija, Kitajska in druge, ki nimajo dovolj vpliva na primer v IMF in Svetovni banki. Skupina G8 je preozka, prav tako tudi VS. Vprašanje je tudi, ali obstaja dovolj resno spoznanje o aktivnostih proti globalnemu segrevanju. Zaradi finančne krize se lahko zgodi, da se bo zdelo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov predrago, kar ne bi bilo dobro. Narava ne bo čakala, da se ustvarijo boljši pogoji," je v še opozoril slovenski predsednik.