Odprli kostnico posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev

Kostnica se nahaja v neposredni bližini t.i. piramide sprave, ki je bila zgrajena leta 1990. Kot je v nagovoru poudaril predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, piramidi pripada prvenstvo med slovenskimi spravnimi spomeniki. Ob tem je izrazil željo, da bi ta lokacija sčasoma prerasla v park miru in sprave.

Kostnica pomembno vlogo v procesu prekopa in pokopa

Po besedah Dežmana ima kostnica pomembno vlogo v procesu prekopa in pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, prav tako pomembna pa je za urejanja ne le odnosa med Slovenci samimi, temveč tudi mednarodnega odnosa. Dodal je, da mora država poskrbeti za to, "da se vsa boleča dejanja uredijo na čim manj boleč in čim bolj korekten način".

Po Dežmanovih besedah se mesto Maribor lahko pohvali s tem, da je ohranilo lokacije grobišč, nova kostnica pa ima pomembno mesto v preseganju boleče zgodovine.

Posmrtni ostanki okoli 400 žrtev povojnih pobojev

Kot je pojasnil Dežman, bodo v kostnico najprej prenesli posmrtne ostanke okoli 400 žrtev povojnih pobojev, in sicer 190 žrtev z Areha, 88 žrtev iz Konfina, 12 še neznanih žrtev iz Lokavca in okoli 100 žrtev, katerih posmrtne ostanke hrani Inštitut za sodno medicino. Ob otvoritvi so bili simbolično v kostnici le posmrtni ostanki dveh neidentificiranih žrtev ženskega spola, ki so bili izkopani v Podlipoglavu.

Kostnica lahko sprejme 1000 žrtev

Kostnica je zasnovana in opremljena tako, da so v njej možna nadaljnja raziskovanja in pregledi posmrtnih ostankov s strani antropologov in arheologov. Po besedah vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa je gradnja kostnice, ki lahko sprejme posmrtne ostanke nekaj 1000 žrtev, stala 291.000 evrov. Ves denar je prispevalo ministrstvo, občina pa je poskrbela za zemljišče.

Odprtja so se udeležili:

Odprtja nove kostnice na dobravskem pokopališču so se poleg nekaj svojcev žrtev povojnih pobojev udeležili tudi vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik, mariborska podžupana Andrej Verlič in Danilo Burnač in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek.