Samuel Žbogar - maratonec kot novi slovenski zunanji minister
Ljubljana - Avstrijci so kandidata za novega slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja označili za kariernega diplomata in tesnega zaupnika sedanjega vodje slovenske diplomacije Dimitrija Rupla.
Z maratonom je zbiral denar za žrtve min v BiH
Po impulzivnem polnokrvnem politiku Dimitriju Ruplu, ki je s svojim neposrednim načinom doma in na tujem "navduševal in spravljal iz ravnotežja", bo Slovenija za zunanjega ministra ponovno dobila preudarnega kariernega diplomata, so zapisali Avstrijci. 46-letni Samuel Žbogar, ki ga je mandatar za sestavo vlade Borut Pahor predlagal za novega šefa resorja, se ponaša z dvema desetletjema diplomatskih izkušenj, nazadnje je bil slovenski veleposlanik v Washingtonu. Tam je zaslovel tudi kot maratonec, ki je z maratonskim tekom v več ameriških zveznih državah zbiral denar za žrtve min iz BiH.
Žbogar je dejansko eden najtesnejših sodelavcev Rupla
Z odločitvijo za Žbogarja je socialdemokratski predsednik vlade Pahor presenetil mnoge svoje privržence, ki so po porazu desnosredinske vlade pričakovali spremembo tudi na področju zunanje politike. Dejansko je Žbogar eden od najtesnejših sodelavcev Rupla, ki ga je levica kritizirala zaradi njegove domnevne servilne politike do ZDA.
Na zunanjem ministrstvu naj ne bi bili preveč navdušeni nad Žbogarjem
Avstrijci, ki se sklicujejo na pisanje današnjega Dnevnika, pišejo, da tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu nad imenovanjem čezatlantskega Žbogarja "niso pretirano navdušeni" in dodaja, da naj bi bil po navedbah diplomatskih virov Žbogar tudi odgovoren za objavo "kosovske depeše" v času slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici letošnjega leta.
Žbogar je svojo diplomatsko pot začel že leta 1987
V oktobru je Žbogar prevzel vodenje transatlantsko usmerjenega Inštituta za strateške študije (ISS), s čimer je diplomirani politolog prvič prekinil svojo diplomatsko pot, ki jo je začel leta 1987 pri republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje. Kasneje je bil Žbogar med drugim slovenski veleposlanik v Beogradu in Pekingu in namestnik slovenskega veleposlanik pri Združenih narodih v New Yorku (1997-2001). Rupel je Žbogarja leta 2001 postavil za državnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve, preden ga je leta 2004 "poslal v Washington" za veleposlanika.
Se Pahor res vidi kot zunanji minister v senci?
"Profesionalnost in razsodnost" po mnenju premiera Boruta Pahorja odlikujeta Žbogarja. Drugače kot pri drugih kandidatih za ministrski položaj, ki so jih omenjali - kot recimo Ivo Vajgl, ki je bil kratek čas že zunanji minister, je lahko Pahor pri Žbogarju gotov, da novi vodja resorja ne bo razvil sle po profiliranju. Opazovalci imenovanje politično lahkokategornega diplomata ocenjujejo kot dokaz, da Pahor sam sebe vidi kot zunanjega ministra v senci. Da se sedanji evropski poslanec čuti močnejšega v visoki zunanji politiki kot v nižavah slovenske notranje politike, je v Ljubljani javna skrivnost.
"Maraton je postal neobhodno potreben del mojega življenja"
Glede na osnovne podatke, kemija med Pahorjem in Žbogarjem ne bi morala biti boljša. Oba sta se rodila v Postojni, sta politologa, skorajda enake starosti in oba sta strastna maratonca. Medtem ko se Pahor izdaja za zasvojenega s športom, ki ne zdrži dneva brez telesne dejavnosti, je Žbogar šele lani v imenu dobrodelnosti začel trenirati maraton. "Na začetku je šlo za žrtvovanje, sedaj je neobhodno potreben del mojega življenja," na svoji spletni strani http://www.ambassadorrung.org. pripoveduje Žbogar. S polmaratoni v Teksasu, Tennesseeju in Washingtonu CD ter maratoni v Clevelandu in Bostonu je doslej za otroke iz BiH, ki zaradi eksplozij protipehotnih min potrebujejo proteze, zbral 71.418 ameriških dolarjev (56.027 evra).
Ljubljanski maraton je pretekel v dobrih štirih urah
Pred svojim prvim polmaratonom v teksaški metropoli Austin je celo, tako Žbogar, dobil nasvet ameriškega predsednika Georgea Busha. "Posvaril me je pred grički v Austinu. A tek je bil čudovit in na cilj sem pritekel z dobrim časom 1,46 ure." V Sloveniji pa je veter močnejši. Konec oktobra je na maratonu v Ljubljani na cilj pritekel po štirih urah, 13 minutah in 26 sekundah, kar je za 16 minut več kot aprila v Bostonu.
Foto: STA
