Škof Stres: Koalicijska pogodba napoveduje negativen odnos do Cerkve

"Načela ločenosti države in verskih skupnosti se ne bojimo"

Celjski škof Anton Stres je na novinarski konferenci ob seji SŠK poudaril, da so upali, da je ta negativni odnos "že za nami, še posebej po desetletjih zelo krivičnega odnosa do Cerkve, in da so napovedi o zmernosti nove politike in konsenzualni politiki resne in iskrene". "Načela ločenosti države in verskih skupnosti se ne bojimo, saj ga tudi sami zastopamo, kot je jasno razvidno iz t.i. vatikanskega sporazuma. Ne moremo pa sprejeti laicistične, ideološke, Cerkvi sovražne interpretacije tega načela," je poudaril Stres.

Pogovarjali so se tudi o pastoralnih izkušnjah

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je uvodoma povedal, da so na seji škofovske konference poleg domačih škofov tudi predstavniki sosednjih škofovskih konferenc. Kot je pojasnil, so se z njimi med drugim pogovarjali o pastoralnih izkušnjah.

Anton Stres

Na srečanju so po besedah metropolita obravnavali aktualna vprašanja, kako uresničevati naloge obiska Ad limina apostolorum, ki je bil v začetku leta na Svetem sedežu, posinodalni sestanek in slovenski pastoralni dan v Celju. Kot je še dodal, naj bi bilo prihodnje leto v znamenju blaženega Antona Martina Slomška. Škof Stres pa je med drugim napovedal, da za leto 2010 načrtujejo evharistični kongres, ki bo predvidoma posvečen nedeljski maši.

Sovražno razmerje med državo in verskimi skupnostmi je posledica ideoloških in političnih stališč

V nadaljevanju pa je celjski škof in podpredsednik SŠK podrobneje spregovoril o koalicijski pogodbi oziroma napovedi redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti. Kot je poudaril, je bilo v strokovnih krogih že večkrat ugotovljeno, da "slovenska ustava ne daje nobene osnove za restriktivno in sovražno razmerje med državo in verskimi skupnostmi, ampak je tako razmerje posledica ideoloških in političnih stališč in interpretacij". Tudi mešana krovna komisija je po njegovih besedah že leta 1994 v soglasno sprejeti izjavi opredelila, da je bilo načelo ločenosti v preteklosti "ideološko obremenjeno".

Ločenost cerkve od države vsebuje tudi Lizbonska pogodba

Po Stresovih besedah so v SŠK upali, da bo odnos med državo in verskimi skupnostmi temeljil na ustavi in pravu in ne na ideologiji ter da se bo razvijal v smeri kooperativne interpretacije načela ločenosti Cerkve od države. Ta po njegovo danes prevladuje povsod po Evropi in ga vsebuje tudi Lizbonska pogodba oz. njen osnutek.

Alojz Uran

Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti po mnenju celjskega škofa zbuja bojazen, da gre za "nazadovanje v smeri ponovnega izključevanja Cerkve in verskih skupnosti iz javnega življenja, omejevanja njene navzočnosti v javnosti, njenega delovanja na javnem področju, njenega zatiranja, oživljanja kulturnega boja in getoizacije Cerkve".

"Ne želimo nobenih privilegijev"

V SŠK zagovarjajo ureditev, ki po njegovem mnenju ni čisto nič eksotična in nič posebnega, pač pa je splošno sprejeto evropsko načelo. "Ne želimo nobenih privilegijev. Še zelo smo daleč od tistega, kar je normalno recimo na Madžarskem, na Slovaškem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji," je prepričan. Na področju šolstva po njegovih besedah staršem na primer ni zagotovljena pravica, da otrokom omogočijo versko vzgojo v skladu s njihovim verskim prepričanjem.

"Finančna kriza ponovno opozarja na nepogrešljiv pomen etičnih vrednot tudi v poslih"

Dotaknil se je tudi finančne in gospodarske krize, o kateri je povedal, da v komisiji Pravičnost in mir v zvezi s tem pripravljajo stališče. Že sedaj pa je po njegovem prepričanju gotovo, da kriza "ponovno opozarja na nepogrešljiv pomen etičnih vrednot tudi v poslih". Ob tem je spomnil, da je komisija Pravičnost in mir že konec oktobra izdala izjavo o nevarnostih pretiranega zadolževanja, ki pa je po Stresovih besedah šla mimo medijev.