Virant zadovoljen z opravljenim pri plačni reformi

Kot je dejal ob predstavitvi predhodnega zbirnega poročila o implementaciji plačnega sistema v javnem sektorju, nekateri problemi ostajajo in jih ne zanikajo, so pa vsi rešljivi.

Obstaja sistem, ki je urejen in je orodje za reševanje problemov, poudarja Virant, ki tudi za naprej edino pravo rešitev vidi v ohranitvi enotnega plačnega sistema.

Skupna rast bo okrog 13 odstotkov oz. 458 milijonov evrov

Po njegovih besedah bo odprava plačnih nesorazmerjih v celoti na predvideni ravni, čeprav so po posameznih resorjih nekolikšna odstopanja. Skupna rast do marca 2010 naj bi bila približno 12,9 odstotka, kar pomeni približno 458 milijonov evrov.

Plače so v javnem sektorju zaostale za 13 odstotkov

Ob tem je Virant opozoril, da je na podatke o plačnih dvigih potrebno gledati v kontekstu celotne reforme od leta 2002. Od takrat so bile namreč plače v javnem sektorju "praktično zamrznjene", javni uslužbenci pa so se odpovedovali delu uskladitve plač z inflacijo. V vsem tem času pa ni bilo nobenih pritiskov ali podpisanih dogovorov o kakršnih koli dvigih plač po panogah, kar je bilo tipično za obdobje pred letom 2002.

"Če se kdo sprašuje, koliko nas stane ta plačni sistem, se moramo vprašati, kakšne bi bile plače v javnem sektorju danes, če se leta 2002 ne bi začela reforma," je dejal Virant. Ob tem pa je dodal, da bi bile plače v javnem sektorju že danes na vsaj enakem ali višjem nivoju, kot bodo z reformo leta 2010. Od leta 2002 do vključno 2007 so plače v javnem sektorju zaostale za gospodarstvom za 13 odstotkov, je še navedel.

Za leti 2008 in 2009 je zagotovljenih 305,8 milijona evrov

Sredstva za leto 2008 in 2009 so po Virantovih besedah zagotovljena v državnem in občinskih proračunih, zagotovljena so tudi za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na vseh postavkah (občinski, državni proračun in zdravstvena blagajna) je skupaj razpoložljivih 305,8 milijona evrov, je povedal generalni direktor direktorata za plačne v javnem sektorju Igor Klinar.

Velik del težav je izviral tudi iz sistemiziranja delovnih mest

Do konca septembra je anekse k pogodbam o zaposlitvi podpisalo 92 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, Virant pa predvideva, da je sedaj ta odstotek še bistveno višji. V poročilu so poskušali analizirati vzroke za nezadovoljstvo posameznih skupin. Med drugim jih pripisujejo prevelikim pričakovanjem, pomanjkljivostim pri informiranosti, tudi tehničnim napakam, ter občutku posameznih skupin zaposlenih, da so plačna nesorazmerja ostala, da niso bila odpravljena v zadostni meri ali pa so nastala nova. Velik del težav je izviral tudi iz sistemiziranja delovnih mest, je povedal.

"Je nekaj točk, kjer bo morala biti nova vlada s posebnim posluhom rešiti problem"

Virant ugotavlja, da je v sistemu nekaj "nevralgičnih točk, pri katerih bo morala nova vlada s posebnim posluhom rešiti problem". Med njimi je omenil problematiko tistih srednjih medicinskih sester, ki v praksi prevzemajo naloge višjih in diplomiranih medicinskih sester, plačne skupine J (strokovno-tehničnih delavcev, računovodje, tajnice), pa tudi razmerij med plačami uniformiranih poklicev, kjer je "vojska s svojo uredbo o uvrstitvi v plačne razrede nekoliko odskočila".

Virant je Pavlinič Krebsovi povedal, da ji bo na voljo, če bo želela

S kandidatko za novo ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs se je Virant že pogovarjal in tudi za vnaprej je napovedal, da bo na voljo, če bo rabila kakšno pojasnilo ali podatek.