Pahor napovedal rdečo luč Hrvaški

Za sedem poglavij ima zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, za štiri pa uveljavlja tudi druge vsebinske zadržke, je povedal premier Borut Pahor.

"Ljubljana je zainteresirana za uspešen zaključek hrvaških pogajanj"

Premier Pahor je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank in poslancema narodnostnih skupnosti še dejal, da je Ljubljana zainteresirana za uspešen zaključek hrvaških pogajanj z EU, zato pričakuje in upa, da bodo zadržki odpravljeni v času češkega predsedovanja EU. Pahor je tudi izrazil upanje, da se bo čim prej po petkovi pristopni konferenci, morda že prihodnji teden, srečal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem.

Na sestanku so se predsedniki parlamentarnih strank in oba poslanca narodnostnih skupnosti pogovarjali tudi o predlogu resolucije o meji, ki jo je oktobra v državni zbor že tretjič vložila SLS. Sprejeli so sklep, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. Tega bo na to predložila v obravnavo in sprejem v DZ.

"Sestanek je prišel ob pravem času"

Pahor je s sestankom sicer zadovoljen. Prepričan je, da je bil koristen in da je prišel ob pravem času. Za Slovenijo je problem v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, kako točno oblikovati pravno in politično dovolj trdno zagotovilo, da pogajalska poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU ne bodo nikakor prejudicirala njene kopenske in morske meje s Slovenijo, kar odločno zahteva Ljubljana. O sprejetem stališču bo vlada razpravljala v četrtek popoldne, v petek zjutraj pa na skupni seji še odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU.

Žbogar: Časa za kompromis ni več

Za blokado pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo se nismo odločili, ker želimo nagajati Hrvaški na njeni poti v unijo, za to smo se odločili, ker hrvaške poteze škodijo slovenskim interesom, je v pogovoru za Radio Slovenija povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Dodal je, da časa za kompromis do petkove pristopne konference ni več.

Žbogar: Hrvaška zaveze ni mogla sprejeti

Kot je pojasnil Žbogar, je Slovenija želela zavezo Hrvaške, da z dokumenti, ki jih uporablja v pogajalskem procesu, ne prejudicira meje. "Želeli smo, da se Hrvaška zaveže v pismu, ki smo ga sestavili skupaj s francoskim predsedstvom, da ti dokumenti resnično ne prejudicirajo meje in da teh dokumentov ne bo uporabila v morebitni arbitraži," je dejal. Po njegovih besedah je problem Hrvaške v tem, da ni mogla sprejeti zaveze, da v primeru, da bo o meji odločala tretja stran, ne bo mogla uporabiti teh dokumentov.

Janša: Potrebna je aktivna politika

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je po sestanku opozoril, da se mora Slovenija izogibati nevarnosti, da bi se vprašanje Hrvaške razglasilo za dvostransko vprašanje, ki naj ne bi zadevalo EU. Bolj ko dopušča prisotnost interpretacije v evropskih ustanovah, da gre za dvostransko vprašanje, v bolj neprijetnem položaju je Slovenija, opozarja Janša. Zato je po njegovem potrebna aktivna politika ter pridobivanje podpore in zavezništev med članicami unije.

"Slovenija je imela zadržke tudi do drugih poglavij"

Kot je dejal, je bil francoski kompromis, v katerem je bila načelna zaveza, da nič, kar je Hrvaška predložila v pristopni dokumentaciji, ne prejudicira meje, za Slovenijo premalo. "To je samo po sebi kontradiktorno glede na to, da smo vsi videli objavljene zemljevide, ki prejudicirajo mejo," je poudaril. Janša je spomnil, da Slovenija tokrat nima prvič zadržkov glede pogajanj Hrvaške za vstop v EU. "Slovenija je imela zadržke tudi do nekaterih drugih poglavij, nekatere smo odpravili, nekatere tudi s kompromisom, ki je bil takrat za Hrvaško sprejemljiv, letos pač ni bil," je dejal.

Golobič: Interes Slovenije je širši

Po besedah predsednika Zares Gregorja Golobiča ta poteza ne bi smela presenetiti nikogar in je glede na razvoj dogodkov v zadnjem času povsem logična. Obenem pa je prepričan, da se ne bi smeli vdajati pretiranemu zadovoljstvu v prepričanju, da smo s tem uresničili slovenski nacionalni interes. Interes Slovenije je po njegovem prepričanju širši. Poudaril je, da strateški interes Ljubljane po članstvu Hrvaške v EU ostaja. Dodal je, da so sklepi posledica dvoličnosti ravnanja Hrvaške tako v pogajanjih z EU kot na splošno v dvostranskih pogajanjih med Ljubljano in Zagrebom.

"Slovenija želi tvorno sodelovati v pogajanjih"

Glede opozoril iz Hrvaške, da Slovenija ne ve, kako negativne posledice bi lahko imelo njeno ravnanje, pa je Golobič poudaril, da lahko Slovenija ostalim partnericam v EU povsem suvereno argumentira razloge za svojo politiko. Kdorkoli slika katastrofalne posledice za Slovenijo, se po prepričanju predsednika Zares zelo moti, saj je Slovenija članica EU, ki ima svoje jasne interese in želi tvorno sodelovati v pogajalskem procesu.

Šrot: Vztrajnost se izplača

Predsednica LDS Katarina Kresal je dejala, da je koristno, da se glede tako pomembnih vprašanjih vlada posvetuje in uskladi stališča tudi s strankami, ki niso del vladne koalicije. Predsednik SLS Bojan Šrot je medtem dejal, da se vztrajnost izplača, saj SLS že dolgo poskuša uveljaviti svoje stališče o potrebi po strateškem pristopu k reševanju mejnega spora s Hrvaško. Veseli ga, da bo o tem pripravila predlog in ga vložila v DZ tudi vlada.

Jelinčič: Čas, da se Zagreb poglobi vase

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je skupno stališče označil za pomemben sporazum na ravni slovenske politike. Po njegovem prepričanju uradna politika prvič pokončno zastopa interese domovine. Poudaril je, da je na ta način tudi prvič razgaljeno, kaj počne Hrvaška. Meni, da je sedaj čas, da se Zagreb poglobi vase in v svoje ravnanje v odnosih do Slovenije. Upa tudi, da bo enotno stališče Slovenije v odnose med državama vneslo nov moment.

Predsednik Desus Karel Erjavec po srečanju ni bil na voljo novinarjem in zaenkrat ni bil dosegljiv za izjave.

DS podpira vladna stališča glede Hrvaške

Državni svet podpira zadnja stališča vlade v zvezi s Hrvaško. Pripisujemo velik pomen dobrim medsosedskim odnosom, vendar menimo, da bo vključitev Hrvaške v EU možna šele, ko se bo naša soseda jasneje opredelila do zgodovinskih evropskih vrednot, je dejal predsednik DS Blaž Kavčič.

Predsedstvo EU še čaka na uradna stališča

Francosko predsedstvo EU še ni dobilo uradnega stališča Slovenije glede petkovega nadaljevanja pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, so povedali viri pri predsedstvu. "Vsak dan delamo na tem, da bi našli rešitev, da bi premostili težave, a kolikor vemo, problem še vedno obstaja," so povedali.

Hannes Swoboda

Ravnanja vlade Boruta Pahorja v odnosu do Hrvaške podpira tudi Zavod 25. junij. Po besedah direktorja zavoda Marjana Podobnika vlada bolj odločno zastopa slovenske interese. Po drugi strani pa je Podobnik pozval k odpoklicu vodje slovenskega dela mešane komisije mednarodno-pravnih strokovnjakov za mejo med državama Mihe Pogačnika.

"Slovenija je imela nedvomno dostop do odprtega morja"

Kot so poudarili v zavodu, je podskupina zgodovinarjev in drugih strokovnjakov na MZZ v poročilu konec februarja soglasno ugotovila, da je imela Slovenija na dan osamosvojitve 25. 6. 1991 nedvomno dostop do odprtega morja, da je bil celotni Piranski zaliv pod slovensko jurisdikcijo, da so bila slovenska tudi ozemlja na levem bregu Dragonje in da je meja potekala po sredini reke Mure.

Toda Pogačnik je pri krovni skupini mednarodno-pravnih strokovnjakov predstavil nekaj drugega, in sicer, da se bo Slovenija pogajala, kolikšen del tega na dan 25. 6. 1991 nesporno slovenskega ozemlja bo prepustila Hrvaški, je opozoril Podobnik in zahteval nujno zamenjavo Pogačnika. Kot možno zamenjavo zanj je predlagal Dušo Krnel Umek, sicer članico omenjene podskupine zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. "Upamo, da bo do tega prišlo čimprej," je še opozoril Podobnik.