5363 podpisov za referendum o ratifikaciji hrvaškega vstopa v Nato

Po odločitvi v DZ, da je pobuda ustrezna, bodo imeli pobudniki najmanj 35 dni časa, da zberejo 40.000 podpisov za sklic referenduma o tem vprašanju.

Zadostovalo bi že 2500 podpisov

Direktor zavoda Marjan Podobnik, predsednik SSN Zdenko Vinkov - Vincenc ter nekaj članov obeh združenj - med njimi je bil tudi Joško Joras - so podpise slovesno v DZ vložili ob 15.45 oziroma vsega 15 minut pred iztekom sedemdnevnega zakonskega roka, v katerem je mogoče od potrditve zakona v DZ vložiti pobudo za sklic naknadnega zakonodajnega referenduma. Kot je povedal Vinkov, so podpise zbrali skupaj z Zavodom 25. junij, zbrani pa so bili v minulih sedmih dneh. Za vložitev pobude bi bilo sicer dovolj že 2500 podpisov.

Podobnik: Vse je odvisno od državnega zbora

Marjan Podobnik je po vložitvi podpisov vseeno poudaril, da bi aktivnosti v zvezi z referendumom lahko še ustavili, če bo državni zbor v četrtek na izredni seji potrdil sklep, ki ga je predlagala SLS, torej da Slovenija ne priznava nobenih hrvaških predpisov, ki bi prejudicirali mejo.

Odbor DZ za zunanjo politiko je sicer danes sprejel podoben sklep, vendar ni sprejel tudi dodatnega besedila, da je Slovenija na dan osamosvojitve 25. junija 1991 nadzirala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi ter imela neoviran dostop do odprtega morja. Če bo večina v DZ v četrtek podprla sklep še s tem dodatnim besedilom, bodo aktivnosti v zvezi z referendumom ustavili, Hrvaška pa bo lahko v roku vstopila v Nato, je povedal Podobnik.

Pahor: Ne podpišite pobude za referendum

Predsednik vlade Borut Pahor je še pred vložitvijo omenjene pobude ocenil, da je odločitev za referendum slaba in za Slovenijo škodljiva. Ob tem je pozval državljane, naj ne dajo svojega podpisa za razpis referenduma, ker je to v interesu Slovenije. Pahor je pojasnil, da je s pozivom ljudem izkoristil odgovornost, ki jo ima kot predsednik vlade. Ob tem je spomnil, da je DZ s tremi četrtinami glasov "po velikem političnem zapletu, ki bi se lahko spremenil v precejšnjo zunanjepolitično krizo Slovenije" podprl vstop Hrvaške v Nato.

Premierovemu pozivu državljanom se je pridružil tudi ljubljanski župan Zoran Janković in napovedal, da bo k temu pozval Ljubljančane.

Podobnik: Podpisi so pozitiven pritisk na poslance

Preko 5.000 podpisov, kolikor so jih zbrali v zavodu in SSN, je po Podobnikovih besedah "pozitiven pritisk na poslance". "Iskreno upam, da bo DZ v četrtek sprejel sklep, da je imela Slovenija ob osamosvojitvi neomejen dostop na odprto morje in je v celoti nadzirala Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in Mure pri Hotizi. To je za nas minimalna zaščita, ki je za nas pogoj, da po četrtku ne bi več nadaljevali z referendumskimi aktivnostmi," je dejal Podobnik.

Podobnik: Mi nismo občutili, da bi v članicah Nata vladala nervoza

Direktor Zavoda 25. junij je še povedal, da v procesu vlaganja pobude niso doživljali nobenih pritiskov, naj pobude ne vložijo. "Ko se govori, da je nervoza v članicah Nata, zaenkrat nismo dobili vtisa, da bi katera izmed članic Nata pozvala Hrvaško, naj se umakne z zasedenega ozemlja in morja in naj neha preprečevati Sloveniji neomejen dostop na odprto morje. To sporočilo bi bilo tisto, ki bi najbolj pospešilo vključitev Hrvaške v Nato," je menil Podobnik.

Gantar mora v sedmih dneh oceniti ustreznost pobude

Zdaj ima predsednik DZ Pavel Gantar sedem dni časa, da ugotovi, ali je pobuda ustrezna in nato določi najmanj 35-dnevni rok, v katerem se bo zbiralo 40.000 podpisov za razpis referenduma glede uveljavitve zakona o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, ki ga je DZ sprejel 9. februarja. Teoretično torej lahko Gantar počaka vsaj do četrtka, da postane jasno, ali bodo pobudniki referenduma še vztrajali, ali pa pobudo umaknili. Sicer ni povsem jasno, ali bi pobudniki lahko v 35-dnevnem roku za zbiranje 40.000 podpisov sploh ustavili ta proces, ali pa bi morali počakati do konca.

Predsednik DZ Pavel Gantar

Gantar: Že zdaj je jasno,da je ciljni datum ogrožen

Kot je povedal Gantar, bo poskušal upoštevati najkrajše možne roke v tem postopku. Vendar pa je po njegovem mnenju sedaj že jasno, da če bo do zbiranja podpisov prišlo, da bo to ogrozilo ciljni datum, 23. marec, do katerega naj bi članice Nata v Washington deponirale ratifikacijske listine o vstopu Albanije in Hrvaške v Nato, da bi ti državi lahko na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila sodelovali kot polnopravni članici. "Državo bo to postavilo v neroden in neugoden položaj," je menil Gantar.

SLS: Slovenija je imela 25. junija 1991 stik z odprtim morjem

Odbor za zunanjo politiko (OZP) je na nujni seji razpravljal o predlogu SLS, po katerem bi moral državni zbor ob ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato sprejeti tudi posebno izjavo, v kateri bi izpostavili, da Slovenija ne priznava hrvaških predpisov, ki prejudicirajo mejo po 25. juniju 1991. Ključno za SLS je bilo tudi določilo, da je Slovenija na ta dan imela stik z odprtim morjem, da je nadzorovala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Vodja PS SLS Jakob Presečnik je kasneje napovedal, da bodo v poslanski skupini poskušali na četrtkovo izredno sejo DZ vložiti predlog dopolnila k danes sprejetemu sklepu OZP, ki bi stanje na dan 25.6.1991 bolj natančno opredelil.

Na seji OZP je nato prišlo do vložitve amandmaja na ta predlog, ki bi v bolj diplomatskem jeziku opozoril, da Slovenija zaradi zaščite interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato opozarja in zavrača "poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije". Predlog sklepa je poudarjal, da meja med državama sporazumno še ni določena in da je Hrvaška kljub zavezi obeh strani, da bosta do dokončne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja spoštovali stanje na dan osamosvojitve, s številnimi enostranskimi dejanji spreminjala ozemeljski status quo in skušala prejudicirati mejno vprašanje.

Presečnik želel predlogu dodati še tri določila

S tem predlogom se je načeloma strinjala tudi SLS, vodja poslanske skupine Jakob Presečnik pa je želel dodati še omenjena tri določila, kaj je Slovenija nadzirala na dan osamosvojitve. Toda Janez Janša (SDS) je opozoril, da je spornih točk na meji več in ne pa zgolj tri, naštevanje samo teh treh problemov pa bi lahko pomenilo, da v zvezi z mejo obstajajo zgolj ti problemi.

Zaščitni sklep temelji na stanju 25. junija 1991

Po burni razpravi, tudi glede "groženj" z referendumom, ki bi bil po mnenju Franca Jurija (Zares) celo "nemoralen" in bi pomenil zgolj prelaganje odgovornosti na državljane ter netenje spora naroda proti narodu, je OZP na koncu sprejel sklep "o zaščiti interesov Slovenije pri vključevanju Hrvaške v zvezo Nato". V osnovi je enak amandmaju, omenja pa še določila Brionske deklaracije iz leta 2005, ki govori, da je pri razmejitvi med državama potrebno spoštovati stanje na dan osamosvojitve, torej 25. junija 1991. Sprejeti sklep pa potem ni vseboval omenjenih določil, da je Slovenija imela stik z odprtim morjem, da je nadzirala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi.

Podobnik razočaran nad odborom

Ravno zaradi tega je direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik izrazil obžalovanje, da odbor ni sprejel določil, ki bi po njegovih besedah dala slovenskim pogajalcem jasna določila, o čem se smejo pogajati in čem ne. Po mnenju zavoda se je namreč nemogoče pogajati o stvareh, ki so bila 25. 6. 1991 nesporno pod slovensko jurisdikcijo, torej tudi ne o delitvi Piranskega zaliva ali pa o stiku z mednarodnimi vodami.

Žbogar: Zbiranje podpisov za referendum ne bo koristilo slovenskim interesom

Ob seji OZP pa je zunanji minister Žbogar dejal, da pobuda za zbiranje podpisov za referendum "ne krepi pozicije Slovenije v mednarodni skupnosti, ne krepi pozicije Slovenije znotraj mediacije, mogoče jo celo onemogoča, tako da v tem ne vidim konstruktivnega dejanja". Ob konstruktivni drži vlade in vladnih strank, ki so s sprejetjem sklepa poskušali zadovoljiti skrbi SLS, zdaj pričakuje, da ne bo prišlo do zbiranja podpisov.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić

Mesić pričakuje umik slovenske ovire

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v Zagrebu izrazil pričakovanje, da bo v Sloveniji zmagalo racionalno politično razmišljanje in da bo umaknjena ovira, ki grozi z referendumom o slovenski ratifikaciji hrvaškega pristopnega protokola za članstvo v zvezi Nato.

Kot je dejal Mesić po predstavitvi poročila o družbenem razvoju Hrvaške v letu 2008, morajo države, ki si želijo upoštevanja in razpoznavnosti v svetu, spoštovati načela. Po Mesićevih besedah je Hrvaška ob vstopanju Slovenije v EU zagovarjala načelo, da je državam v regiji treba omogočati vključitev v EU in Nato.

"Nam ni padlo na pamet, da bi blokirali Slovenijo"

"Lahko bi zaradi enakega primera pisali vsem evropskim državam, članicam EU, da obstaja nek dvostranski spor, v katerem imamo neurejeno mejno črto na morju s Slovenijo in da bi bilo, dokler tega ne uredimo, dobro, da Slovenija ne gre v EU. To nam ni padlo na pamet," je izjavil Mesić.

Hrvaški predsednik je ob tem ponovil, da gre za dvostransko vprašanje, ki ga je treba urediti na podlagi mednarodnih konvencij, ki sta ju podpisali tako Slovenija kot Hrvaška. Izrazil je upanje, da bo nasvet, ki ga je "mogoče dobiti od mediatorjev, lahko smerokaz za rešitev".

Sanader: Hrvaška kljub slovenski blokadi izpolnjuje svoje naloge na poti v EU

Hrvaški premier Ivo Sanader je danes izjavil, da Hrvaška, kljub slovenski blokadi, izpolnjuje svoje naloge iz pristopnega procesa EU. Sanader je še izrazil pričakovanje, da bo Ljubljana odmrznila pogajalska poglavja, ki jih Hrvaška namerava odpreti in skleniti na načrtovani poti v EU.

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković

"Postopek hrvaškega vstopa v Nato bo kmalu končan"

Sanader je to izjavil na današnjem srečanju z zunanjim ministrom Bosne in Hercegovine Svenom Alkalajem, ki se mudi na uradnem obisku na Hrvaškem. Sanader je seznanil gosta, da bo postopek hrvaškega vstopa v zvezo Nato kmalu končan, ter da Zagreb pričakuje še grško in nizozemsko ratifikacijo pristopnega protokola za vstop Hrvaške v Nato.

Tudi Jandroković od Slovenije pričakuje ratificiran protokol

Alkalaja je zatem sprejel tudi njegov hrvaški kolega Gordan Jandroković, ki je dejal, da Zagreb zelo pozorno spremlja dogajanje v Sloveniji. Po mnenju hrvaškega zunanjega ministra referendum o članstvu Hrvaške v Natu ni potreben. "Ne glede na notranja nesoglasja, ki o tem vprašanju obstajajo v Sloveniji, bi bilo vse ostalo, razen podpore Hrvaški in sklenitve procesa ratifikacije, ter predaje protokola Washingtonu, poigravanje z vitalnimi interesi zveze Nato, obenem pa tudi poigravanje s stabilnostjo Jugovzhodne Evrope. Ne glede na vse, pričakujem, da bo Slovenija zaključila proces ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške v Nato," je poudaril Jandroković.