DZ danes o referendumu

Odločali bodo tako o pobudi SNS, ki sicer nima realnih možnosti za uspeh, pa tudi o posebnem sklepu o zaščiti slovenskih interesov, s katerim bi lahko preprečili zbiranje podpisov za razpis referenduma.

SNS je v petek v državni zbor vložila pobudo za razpis referenduma

Državni zbor bo na sredini izredni seji odločal o pobudi SNS za razpis zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, je v torek sklenil kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja. Poslanska skupina SNS je namreč v petek v državni zbor vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato. Poslanska skupina SNS s predsednikom stranke Zmagom Jelinčičem na čelu je predlagala referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 2. redni seji, dne 9. 2. 2009?"

O razpisu referenduma bo tako v sredo odločal državni zbor. Za razpis referenduma bi morala pobudo sprejeti večina veh poslancev, kar pa je malo verjetno, saj je ratifikacijo minuli teden podprlo 75 poslank in poslancev. Pred DZ bo v sredo ob 11. uri o predlogu SNS razpravljal tudi odbor DZ za zunanjo politiko na nujni seji.

Državni zbor bo na seji odločal o sklepu o zaščiti slovenskih interesov

Hkrati bo državni zbor na sredini seji - skupina poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom (SLS) je namreč vložila zahtevo za sklic izredne seje - odločal o sklepu o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato.

Izredna seja je bila sicer sprva predvidena za četrtek, a je predsednik DZ Gantar predlagal, da bi zasedanje potekalo v sredo. Če bi namreč pobudniki nadaljevali z aktivnostmi za razpis referenduma, bi z zbiranjem podpisov lahko začeli že v četrtek. Rok za zbiranje podpisov bi se iztekel 25. marca, sledil bi še sedemdnevni rok. Tako bi bil zakon lahko podpisan 2. aprila in bi se po Gantarjevem mnenju še dalo "za las" ujeti rok pred spomladanskim zasedanjem Nata 3. aprila.

Pobuda SNS naj bi bila obsojena na neuspeh

Pred izredno sejo DZ bo v sredo tudi nujna seja zunanjepolitičnega odbora, ki bo sicer razpravljal o pobudi poslanske skupine SNS o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma. Pobuda je sicer obsojena na neuspeh, saj jo mora podpreti najmanj 46 poslancev, kar je pravzaprav nemogoče, glede na to, da je ratifikacijo hrvaškega vstopa v Nato podprlo 75 poslancev.

Vajgl v pogajanja glede referenduma o Hrvaški

Koalicija je pooblastila predsednika zunanjepolitičnega odbora DZ Iva Vajgla, da doseže dogovor med strankami o posebnem sklepu DZ, ki bi zaščitil slovenske interese in preprečil referendum o vstopu Hrvaške v Nato, je danes po srečanju koalicijskih strank povedal Pahor. Poudaril je, da koalicija ponuja razumen kompromis.

Vajgl: Na vseh straneh obstaja pripravljenost za sprejem dokumenta

Kot je po koncu srečanja predsednikov koalicijskih strank in vodij poslanskih skupin koalicije povedal Vajgl, je že v stiku s ključnimi akterji v tem procesu, pogajanja pa se bodo nadaljevala še danes in vse do sredine seje DZ, ki naj bi ta sklep tudi potrdil. Več podrobnosti o ponujenem kompromisu ne Pahor ne Vajgl nista želela podati, je pa Vajgl povedal, da na vseh straneh obstaja pripravljenost za sprejem dokumenta in da upa, da bo rezultat teh pogajanj pozitiven.

"Gre za dolgoročne interese Slovenije, ki se na nekoliko bolj jasen način izražajo, ne da bi jih kdorkoli lahko razumel kot prejudiciranje z naše strani. Gotovo pa bo takšen sklep tudi element pri vsaki nadaljnji fazi reševanja odprtih vprašanj, bodisi z vključitvijo mediacije, arbitraže ali kakšnega drugega, tretjega," je nakazal Vajgl.

Želja vladne koalicije je ratifikacija protokola brez zapletov

"Želja vladne koalicije je, da je protokol hrvaškega vstopa v Nato ratificiran brez slehernih zapletov in da je Hrvaška skupaj z Albanijo spomladi povabljena na vrh ob 60. obletnici te vojaško-politično zveze," je dejal Pahor. Izpostavil je, da je bil protokol v DZ ratificiran s tričetrtinsko večino, ne zgolj s potrebno dvotretjinsko in da ratifikacija vstopa Hrvaške v Nato "ni ne prostor ne mesto, kjer bi Slovenija reševala mejno vprašanje".

Poudaril je še, da je v nacionalnem interesu Slovenije, da se ta protokol ratificira. Zato so pooblastili Vajgla, da opravi pogovore z vsemi relevantnimi sogovorniki v DZ in jih seznani z vsebino njihove pobude. Kot je še pojasnil Pahor, gre za dopolnilo k ponedeljkovemu sklepu OZP, ki "odpravlja pomisleke nekaterih, ki so jih izrekali v zadnjih dneh glede urejanja odnosov s Hrvaško". "Odločili smo se, da smiselno dopolnimo stališča tako, da bodo izražala stališča Slovenije glede urejanja določitve meje med državama," je pojasnil.

"Referendum je škodljiv za naše nacionalne interese"

"Naša želja je, da ne pride do referenduma, ker je škodljiv za naše nacionalne interese. Z njim ne bi nič dosegli, nasprotno. Zato bomo poskušali narediti tisto, kar je potrebno, da do referenduma ne bo prišlo," je še poudaril premier.

Zatrdil je še, da v tem procesu "ne gre za nikakršna popuščanja". "Gre za oblikovanje kompromisov, ki so razumni, da ne pride do razpisa referenduma. Ne gre za izsiljevanje ali popuščanje. Gre za tehtanje, kakšne posledice ima kakšna odločitev," je povedal.

DeSUS: Referendum je zapravljanje davkoplačevalskega denarja

O referendumu so člani koalicije mnenje izrezili že pred vrhom. Glede zahteve za razpis referenduma v poslanski skupini DeSUS mislijo, da gre za klasično izsiljevanje. "Mislimo, da je referendum nepotreben, saj je DZ odločitev sprejel z veliko večino," je dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič. V stranki menijo, da bi bil referendum zapravljanje davkoplačevalskega denarja, kajti spremenilo se ne bo nič.

Na vprašanje, kako se izogniti referendumu, je Žnidaršič odgovoril, da naj o tem razmišljajo predlagatelji. Izrazil je prepričanje, da referendum v primeru, da bi do njega prišlo, ne bi uspel.

"Slovenija lahko v mednarodnem prostoru postane zelo nekredibilna"

Nasprotno je Erjavec menil, da bi bil lahko referendum "glede na tenzije, ki se pojavljajo v tem trenutku", celo uspešen. Referendum je označil za najslabšo rešitev ter pozval, naj politika stori vse, da do referenduma ne bi prišlo, "saj bi se nam lahko zgodilo, da bi Slovenija postala zelo nekredibilna v mednarodnem prostoru".

"Najboljše za Slovenijo so enotne stranke"

Po besedah vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica je treba poiskati vse možnosti, da zaščitimo interes Slovenije v največji možni meri. "Ko bomo videli vse predloge, se bomo odločili tako, kot je dobro ne za politiko temveč za Slovenijo," je dejal. Časa je več kot 24 ur, najboljša rešitev za Slovenijo pa je, da se politične stranke poenotijo.

Podobnik bi moral zbrati 40.000 podpisov

Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda (SSN) sta v ponedeljek v DZ vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s 5363 podpisi. Pobudniki bodo imeli po odločitvi v DZ, ali je pobuda ustrezna, ki bo sprejeta v sredo, najmanj 35 dni časa, da zberejo 40.000 podpisov za sklic referenduma o tem vprašanju.

Ogrožen ciljni datum 23. marec?

Če se bo zbiranje podpisov res začelo, bo to lahko ogrozilo ciljni datum, 23. marec, do katerega naj bi članice Nata v Washington deponirale ratifikacijske listine o vstopu Albanije in Hrvaške v Nato, da bi ti državi lahko na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila sodelovali kot polnopravni članici.

Podobnik: Vse je odvisno od državnega zbora

Marjan Podobnik je po vložitvi podpisov vseeno poudaril, da bi aktivnosti v zvezi z referendumom lahko še ustavili, če bo državni zbor v četrtek na izredni seji potrdil sklep, ki ga je predlagala SLS, torej da Slovenija ne priznava nobenih hrvaških predpisov, ki bi prejudicirali mejo.

Nato: Dogajanje v Sloveniji glede Hrvaške resna tekma s časom

Zveza Nato z zaskrbljenostjo spremlja, kaj se dogaja v Sloveniji z ratifikacijo vstopa Hrvaške v zavezništvo, je v Bruslju poudaril tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Upamo, da Slovenija ne bo edina, ki ji ne bo uspelo pravočasno opraviti postopka, je pozval in poudaril, da je dogajanje v Sloveniji "resna tekma s časom".

Nato želi, da bi vse članice pravočasno opravile postopke

Ratifikacija protokola za vstop Hrvaške v zvezo Nato je seveda notranji proces, v katerega se zavezništvo ne more in ne želi vpletati, je izrecno poudaril Appathurai. Toda Nato želi, da bi vseh 26 članic pravočasno opravilo svoje postopke, da bosta lahko Hrvaška in Albanija aprila na vrhu zavezništva zasedli svoje mesto za skupno mizo.

Ratifikacija v drugih članicah poteka po načrtih

Ratifikacije v drugih državah članicah potekajo po načrtih in upamo, da Slovenija ne bo edina, ki bo na koncu ostala ob strani, je poudaril tiskovni predstavnik. Postopki v 26 članicah morajo biti končani dovolj hitro, da bosta lahko svoje postopke pravočasno izpeljali tudi Hrvaška in Albanija. "To ni tako preprosto, kot se zdi," je poudaril Appathurai.

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer

Zaveznice dogajanje v Sloveniji spremljajo z zaskrbljenostjo

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer in tudi druge zaveznice dogajanje v Sloveniji spremljajo z zaskrbljenostjo, je poudaril Appathurai. "Upajmo, da bodo vpleteni politiki dosegli dogovor, da bo lahko odločitev o sprejemu dveh novih članic, sprejeta v Bukarešti, pravočasno uresničena," je dodal.

"Dogajanje v Sloveniji je resna časovna bomba"

Na vprašanje, kaj bo, če Slovenija postopkov ne bo končala pravočasno in bo na jubilejnem vrhu pokvarila zabavo zaveznicam, je tiskovni predstavnik odgovoril, da ne želi odgovarjati na vprašanja, ki se začenjajo s "če", a hkrati poudaril, da se zavedajo, da je dogajanje v Sloveniji "resna časovna bomba" oziroma bitka s časom.

Appathurai torej ni želel ugibati, kaj čaka Slovenijo, če edina ne bo ratificirala protokola o vstopu Hrvaške v Nato. Slovenski premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta po njegovih besedah jasno povedala, da želita, da se proces premakne naprej, in enako želi tudi Nato. "Ne prehitevajmo dogodkov," je še dejal.

Generalni sekretar Scheffer spremlja dogajanje v Sloveniji

Na vprašanje, ali je generalni sekretar Nata v stiku s slovenskimi oblastmi, je Appathurai odgovoril, da generalni sekretar je in bo neposredno spremljal dogajanje v Sloveniji.