Z zakonom dvigniti ugled visokega šolstva
Ljubljanma - Z oblikovanjem posebnega zakona o zagotavljanju kakovosti visokega šolstva "bo rešen del problema", je dejal minister za visoko šolstvo Gregor Golobič.
Na nacionalnem posvetu na temo Visoko šolstvo po letu 2010 je minister Golobič v nagovoru udeležencem pojasnil, da so že začeli pogovore s predstavniki zainteresiranih javnosti, da bi oblikovali izhodišča za predlog zakona, s katerim bi oblikovali neodvisno agencijo za kakovost. Z zakonom želijo tako s čim večjim soglasjem zavarovati in dvigniti ugled visokega šolstva v Sloveniji.
Odgovornost za kakovost na visokošolskih zavodih
Odgovornost za zagotavljanje kakovosti sicer navsezadnje po Golobičevem mnenju leži na samih visokošolskih zavodih.
Kot je poudaril minister, so najbolj opazni rezultati bolonjskega procesa tudi na Slovenskem strukturne narave (stopnje študija, zagotavljanje kakovosti). Ob tem je dodal, da bo potrebno s premislekom za prihodnost doseči premik od strukturnih sprememb na vsebinske.
Bolonjski proces dosegel "nepričakovane razsežnosti in širine"
Minister je izpostavil tudi, da je bolonjski proces dosegel "nepričakovane razsežnosti in širine", kontroverzna stališča, ki se pri tem pojavljajo, pa po njegovo zgolj potrjujejo širino sprememb in zamisli.
Spomnil je, da so bili na tem področju storjeni veliki premiki, v katere so se vključili vsi partnerji, ki soustvarjajo bolonjski proces. Prav tako je bolonjski proces po njegovo ponudil veliko orodij za oblikovanje visokošolskega prostora, od kreditnega sistema, mobilnosti, diplom in kvalifikacij do sistema zagotavljanja kakovosti.
Medsebojno priznanje kvalifikacij med državami EU
Med tekočimi problemi je Golobič omenil medsebojno priznanje kvalifikacij med državami EU, ki se po njegovem prepričanju ne izvaja na primeren način, s čimer sta delno onemogočeni načeli odprtosti visokošolskega prostora in mobilnosti.
Pavel Zgaga
Izziv za vse države
Izziv za vse države pa bo, še meni minister, bolonjski sistem reformirati na način, da bo tudi prva stopnja študija nudila celovito izobrazbo in usposobljenost za poklic. Med pomembnimi temami bolonjskega procesa pa je navedel tudi vseživljenjsko učenje ter zahteve po večjem vključevanju tujcev (tudi zunaj Evrope).
Po ministrovem nagovoru je Pavel Zgaga z ljubljanske pedagoške fakultete, sicer nekdanji šolski minister, spregovoril o uresničevanju bolonjskega procesa v zadnjem desetletju. Med prihodnjimi ukrepi je Zgaga tako naštel zlasti štiri: čimprejšnjo ustanovitev agencije za kakovost; pripravo nacionalnega ogrodja visokošolskih kvalifikacij; spodbujanje vključevanja v evropske visokošolske razvojne projekte ter oblikovanje strategije za spodbujanje atraktivnosti študija.
Ocene bolonjskega študija bodo podali še rektorji
V nadaljevanju posveta bodo svojo oceno bolonjske prenove študija podali rektorji univerz, popoldne bo tudi okrogla miza z naslovom Kakšno visoko šolstvo potrebuje Evropa po letu 2010?, ki se je bosta udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.
Foto: STA
