Vlada načelno podprla predlog za mediacijo o meji

To je odgovor slovenske vlade evropskemu komisarju Olliju Rehnu, ki stališče Ljubljane in Zagreba pričakuje do konca prihodnjega tedna.

Kot je pojasnil, načelno soglasje pomeni "natančno tisto, kar je od Slovenije in Hrvaške pričakoval Rehn - ali podpiramo zamisel, da bi zadržke v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, ki jih je izrekla Slovenija zaradi prejudiciranja meje, odpravili na ta način, da bi se vprašanje meje rešilo z mediacijo". Da bi se komisar za širitev Rehn lahko v imenu Evropske komisije pogovarjal z morebitnimi mediatorji o njihovem sodelovanju, mora namreč imeti soglasje obeh vlad, je dodal.

Pahor: O podrobnostih mediacije še ne bi govoril

Premier je še pojasnil, da vidi Slovenija pomen mediacije v tem, "da posredniki pomagajo obema državama do določitve meje na kopnem in na morju", o podrobnostih oziroma modalitetah mediacije pa ni želel govoriti, saj je treba počakati še na odločitev hrvaške vlade glede Rehnovega predloga.

Vlada ni obravnavala poročila mešane komisije

Poročila slovenskega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravni okvir za morebitno reševanje vprašanje meje pred tretjo stranjo, vlada danes ni obravnavala zaradi odsotnosti bivšega vodje slovenskega dela komisije Mihe Pogačnika. Kot je pojasnil Pahor, bo vlada poročilo obravnavala prihodnji teden, saj si želi slišati tudi pojasnila Pogačnika; potem pa se bo odločila o usodi komisije - torej o koncu ali nadaljevanju njenega dela. Kot je dejal, pa je tudi predlagal vodjem parlamentarnih strank, da bi skupaj s Pogačnikom obravnavali poročilo, a morajo še uskladiti datum.

Pahor je predstavil svoje razumevanje dogovora Sanader-Janša

V zvezi s tem se je Pahor sicer dotaknil tudi različnih interpretacij srečanja hrvaškega premiera Iva Sanaderja in tedanjega premiera Janeza Janše na Bledu poleti 2007. Kot je pojasnil, je sam izjave na Bledu razumel, da je Slovenija "pod določenimi pogoji pripravljena načelno in neformalno podpreti odločitev za presojo" vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

"Za to je bila imenovana tudi mešana komisija mednarodnopravnih strokovnjakov, da bi postavila pravni okvir," je dejal. Vendar pa ta komisija na koncu ni prišla do ključnega dogovora o uporabi načela pravičnosti pri reševanju vprašanja meje. Dosežen je bil dogovor, da se rešuje meja tako na kopnem kot na morju, da je izhodiščni datum 25. junij 1991, ni pa bilo dogovora o uporabi načela pravičnosti, pri katerem vztraja Slovenija, je delo komisije komentiral Pahor.

Sanader sklical srečanje državnega vrha o odnosnih s Slovenijo

Hrvaški premier Ivo Sanader

Hrvaški premier Ivo Sanader je na začetku današnje seje vlade napovedal, da bo v ponedeljek na sedežu vlade srečanje predstavnikov vlade in predsednika države z vodjami parlamentarnih strank, na katerem bodo ocenili odnose s Slovenijo in se pogovarjali o možnih rešitvah za prekinitev slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU.

Sanader je napovedal, da bo na srečanju, ki ga organizira s predsednikom Stipetom Mesićem, obvestil udeležence o vsebini torkovih pogovorov s slovenskim premierom Borutom Pahorjem na Mokricah ter pobudi Evropske komisije za urejanje mejnega spora.

Sanader pričakuje srečanje mešanih komisij v marcu

Predsednik hrvaške vlade je ponovil, da pozdravlja vključitev Evropske komisije v reševanje spora, vnovič je tudi poudaril potrebo, da mešani hrvaško-slovenski komisiji, ki določata sporne točke ob meji oz. pripravljata pravni okvir za urejanje spora na mednarodnem sodišču, nadaljujeta delo.

"Pričakujemo, da se bosta komisiji srečali marca in ugotovili, ali obstaja dogovor in o tem obvestili vladi," je dodal hrvaški premier. Ponovil je tudi, da bo hrvaška vlada vztrajala pri stališču, da pogajanja z EU ne morejo biti blokirana zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj.

Večernji list: Hrvaška vlada bo pod pogoji podprla mediacijo

Hrvaška vlada bo uradno odgovorila, da pozdravlja pobudo Evropske komisije o mediaciji pri reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje, bo pa dodala tudi svoje mnenje o vlogi posrednika oziroma ne bo odstopila od pravne rešitve vprašanja, je danes poročal hrvaški dnevnik Večernji list, ki se sklicuje na neimenovani vir v hrvaški vladi.

"V nasprotju z vtisom, da je Hrvaška vnaprej odpisala Ahtisaarijevo posredništvo v mejnem sporu s Slovenjo, bo uradni odgovor vlade na to pobudo evropskega komisarja Ollija Rehna malo drugačen," poudarja Večernji list. Kot dodaja, vlada namreč meni, da bo posredniška skupina "morala pripraviti okvir za prepustitev vprašanja meje kateremu od mednarodnih pravosodnih teles", je za časnik povedal vir v vladi.

"Ni zagotovila, da bodo rezultati mediacije sprejeti"

Glavni argument hrvaške strani je, da v primeru Slovenije ni možnosti za kakršnakoli zagotovila, da bodo rezultati mediacije sprejeti, dodaja časnik. To trditev utemeljuje s tem, da je Slovenija zavrnila rešitev posrednika v primeru Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops), navaja pa tudi vprašanje članstva Hrvaške v Natu zaradi morebitnega referenduma v Sloveniji.

"Delo komisij ne izključuje mediacije"

Zato je hrvaški premier Ivo Sanader v pogovoru s slovenskim premierom Borutom Pahorjem na Mokricah predlagal, da mešani komisiji, ki naj bi pripravili vse potrebno za prenos reševanja vprašanja meje na mednarodno sodišče, nadaljujeta in končata svoje delo. Na vprašanje, ali delo teh komisij izključuje mediacijo, pa je časniku vir v vladi odgovoril, da ne. Po oceni Zagreba mediaciji lahko samo koristi, da komisiji končata delo. Dodaja še, da Hrvaška ne bo zavrnila Rehna, da pa tudi ne bo odstopila od pravne rešitve spora.

Da bi Hrvaška apriori zavračala mediacijo, je po poročanju Dnevnika zanikal tudi vodja hrvaškega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov Davorin Rudolf. "Če bo naloga posrednikov, da Slovenijo in Hrvaško pripravijo do tega, da bosta spor prenesli pred pravosodno telo, so dobrodošli. Ni pa sprejemljivo, da bi ti posredniki povlekli mejo med državama, saj niso sodniki, vsi pa tudi niso strokovnjaki za mednarodno pravo," je po poročanju Dnevnika menil Rudolf.

Jutarnji list: Priznati moramo, da smo sami krivi za preložitve

Hrvaški časnik Jutarnji list opozarja, da je treba priznati, da je Hrvaška sama kriva za stanje v pogajanjih z Evropsko unijo. Časnik ob tem spomni na nespretnosti in nepremišljene izjave hrvaških vlad od leta 2000 glede sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki se le ponavljajo in so pripeljale tudi do nove "zapornice" v pogajalskem procesu, ki jo je spustila Nizozemska za poglavje o pravosodju.

"Tu Slovenija ni imela prstov vmes"

"Torej je treba jasno in odprto priznati, krivi smo sami, tu Slovenija ni imela prstov vmes," ocenjuje Jutarnji list, ki poudarja, da blokada omenjenega poglavja ni največja škoda. "Resnična škoda za naše vsakdanje življenje bo nastala, če se bodo upočasnili reformni procesi in zmanjšal interes politike za izvajanje resnih korakov, ki naj bi spremenili naš pravosodni sistem pri temeljih," ocenjuje avtor komentarja Željko Trkanjec.

"Problem je tudi prepočasna reforma javne uprave"

Časnik ob tem spomni, da je Evropska komisija že v prvem premierskem mandatu Sanaderja zamrznila pogajanja o pravosodju za leto dni, več kot pol leta pa je Hrvaška izgubila tudi zaradi zapletov z zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) v Jadranu. Problem je tudi prepočasna reforma javne uprave, našteva Jutarnji list.

"Morda pa je le nekdo slabo opravil svoje delo"

"Ko smo začeli pospeševati pogajanja, so jih Slovenci blokirali. Sicer pa se mi, ne glede na to, koliko so slovenske zahteve na robu iracionalnosti, zastavlja eno vprašanje: ali so zemljevidi, ki so tako razjezili Ljubljano v pogajalskih dokumentih, posledica sunkovitega pospeševanja procesa, zaradi česar ni nihče predvideval, da bi lahko predstavljali problem, ali gre preprosto za posledico tega, da je nekdo slabo opravil svoje delo," se sprašuje komentator. Zastavlja tudi vprašanje, zakaj se premier ni takoj pogovarjal s slovenskimi kolegi, ampak se je opiral na svoje vezi in države, ki nam, menda, ščitijo hrbet.

Lahko slovenska blokada Hrvaški celo koristi?

Ali se je morda ocenilo, da slovenska blokada niti ne bo nekaj tako slabega, ker bomo z njo lahko prekrili vse pomanjkljivosti, dejstvo, da v pogajanjih manjka nadzor kakovosti, da nam nekatere reforme v določenem političnem trenutku ne ustrezajo, da za nekatere nimamo energije, nekatere bi lahko malo počakale - leto gor ali dol, saj se pogajamo komaj štiri, medtem ko je Slovaška končala svoje v dveh letih, dodaja Jutarnji list.

Hrvaška nazaj na Zahodni Balkan?

"Prepričan sem, da se bo v prihodnjih dneh pojavila teza, da gre za politično odločitev, da se Hrvaška vrne na Zahodni Balkan, poveže s Srbijo ter da je to zahrbten načrt Londona, ki čez Haag kroji novi Balkan. Morda je tudi to res. Sicer pa se moramo zavedati, da smo s svojim obnašanjem dali priložnost takšnim silam," sklene komentator.