Na okrogli mizi o povezanosti visokega šolstva in gospodarstva

Izpostavil je pomen visoke kakovosti in vlaganja v vmesne strukture med gospodarstvom in šolstvom. Na okrogli mizi je bila v ospredju zavest o nujnosti prilagoditve izobraževanja.

Kako prilagoditi visoko šolstvo spremenjenim potrebam dela?

Sredina okrogla miza z naslovom Kakšno visoko šolstvo potrebuje Evropa po letu 2010? - ta je potekala v okviru nacionalnega posveta na temo Visoko šolstvo po letu 2010 - je izpostavila zlasti vprašanja prilagajanja visokega šolstva spremenjenim potrebam trga dela oz. gospodarstva, odprla pa je tudi dilemo o kakovosti na eni in množičnosti na drugi strani.

Kliknite za povečavo

Svetlik: Naravoslovje potrebuje visoko kakovost in ne množičnosti

Po mnenju ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika visokošolski področji naravoslovja in tehnike potrebujeta prej visoko kakovost kot pa množičnost. Priznal pa je, da bo "družba znanja" izkazovala veliko potrebo po znanju vseh vrst, tudi višješolskega.

Vlagati je potrebno v karierne centre

Minister je pri tem poudaril proaktivno vlaganje v vmesne strukture med visokim šolstvom in gospodarstvom, kot so karierni centri, tehnološki parki in inkubatorji.

Žekš: Le vrhunska znanost producira dodano vrednost

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter nekdanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš pa je poudaril, da je povezanost vrhunske kakovosti z družbo in gospodarstvom le navidezno kontradiktorna. Le vrhunska znanost po njegovo namreč lahko prinese resnično inovativne produkte z dodano vrednostjo.

Če pa ostanemo na nizki ravni, meni Žekš, "potem nekdo piše slabe članke, ki jih nihče ne bere, drug pa producira nekaj, kar nihče ne kupi".

Nujna popolna raziskovalna svoboda in avtonomija univerz

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič

Kot je prepričan Žekš, bi pri nas kazalo uvesti elemente anglosaškega visokošolskega sistema, prilagojenega lokalnim posebnostim, kot je to bilo v Avstriji in na Finskem. Pri tem je izpostavil popolno raziskovalno svobodo in avtonomijo univerz ter primerne finančne vzpodbude, za razliko od sedanje obravnave docentov kot javnih uslužbencev.

Novi kriteriji nujni ob pojavu množičnosti študija

Za Svetlika pa na celotno akademsko srenjo leti vprašanje, ali se je ta v preteklosti dovolj ukvarjala z vprašanjem kakovosti in povezanosti z raziskovanjem. "Po mojem se ni," je ocenil. Obenem je po njegovo ob pojavu množičnosti študija in ob odpiranju vprašanja zaposljivosti potrebno poleg kakovosti uvesti nove kriterije.

Ekonomist Franček Drenovec pa je opozoril na obsežno spreminjanje gospodarstva in s tem povezanih tehnoloških potreb. Po njegovo spremembe ne moremo preprečiti, ostane le vprašanje, "ali bo šlo za prestrukturiranje ali pa za umiranje starega brez ustvarjanja novega".

Razvitost države odvisna od izobraževalnega sistema

Panoge, ki temeljijo na enostavni tehnologiji, kot npr. tekstilna industrija, pri nas nimajo prihodnost, meni ekonomist, sedanja kriza pa je pokazala tudi na krčenje pri nas večinskega sektorja, ki temelji na srednje kvalificirani delovni sili. Prav zato bo po besedah Drenovca od izobraževalnega sistema odvisno, "ali bomo v naslednjih 15 letih postali razvita družba".

Jože Meh iz družbe Gorenje je na primeru njihovega podjetja navedel tesno sodelovanje gospodarstva s fakultetami in raziskovalnimi ustanovami pri iskanju novih tehničnih rešitev za svoje izdelke. Prav tako v Gorenju sodelujejo pri oblikovanju poklicnih izobraževalnih programov (primer Šolskega centra Velenje) in pri razpisovanju tem za diplomske naloge. Ob sedanji gospodarski krizi je Meh tako prepričan, da je prav takšna razvojna usmeritev "tisto, kar nas bo kasneje vleklo naprej".

Primožič: Bolonjski sistem pri nas ni bil dobro razumljen

Predstavnik Študentske organizacije Slovenije Rok Primožič vidi veliko prostora za izboljšave prav v bolonjskem procesu, ki po njegovo pri nas ni bil dobro razumljen. Pri tem je opozoril, da cilju večje zaposljivosti diplomantov ne smemo podrejati drugih vidikov, kot je razvijanje kritičnega mišljenja. Prav tako pomemben je po Primožičevem mnenju tudi socialni vidik oz. zagotavljanje enake možnosti dostopa do študija.