Vrh policije še brez generalnega direktorja

Povedala je, da bo vladi predlagala, naj na mesto novega v.d. generalnega direktorja imenuje Janka Gorška, zatem pa bo predlagala spremembo zakona, po kateri bi se generalni direktor imenoval brez javnega razpisa.

Neprimeren in netransparenten postopek imenovanja

Kot je povedala Kresalova, se je za spremembo zakona, s katero je tudi že seznanila koalicijo, odločila zato, ker je stroka že dlje časa opozarjala, da je postopek imenovanja preko javnega razpisa, kot so ga v policiji poznali do zdaj, netransparenten, evropsko neprimerljiv in neprimeren. Prav tako bodo s spremembo zakona, ki jo bodo uvedli, kot je dejala, postopek izbire generalnega direktorja policije zgolj izenačili z nekaterimi postopki, ki veljajo za primerljive funkcije, to so načelnik Generalštaba Slovenske vojske in direktor Sove.

Goršek je v policiji aktiven že več kot 20 let

Janko Goršek

Dosedanji direktor Policijske uprave Celje Janko Goršek, ki ga namerava ministrica v četrtek vladi predlagati v potrditev za novega v.d. generalnega direktorja policije, je po besedah Kresalove oseba, ki je v policiji aktivna že več kot 20 let. Delal je na različnih operativnih, tudi vodstvenih funkcijah, združuje pa vse kvalitete, ki jih po njenem potrebuje generalni direktor policije - to so strokovno znanje, izkušnje in sposobnost vodenja.

Gorškova pomočnika bosta Bobnarjeva in Šinkovec

Goršek bo, kot je dejala, tudi njena prva izbira, ko ji bo parlament s spremembo zakona o policiji omogočil, da generalnega direktorja imenuje brez javnega razpisa, imel pa bo dva pomočnika. To sta dosedanja pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije Tatjana Bobnar in dosedanji v.d. generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec.

Kresalova med prijavljenimi kandidati ni našla primerne osebe

Na novinarsko vprašanje, ali se je za to odločila, ker se Goršek ni prijavil na razpis, je Kresalova odgovorila, da je imela željo, da se generalnega direktorja izbere z javnim razpisom, vendar pa med prijavljenimi kandidati ni našla osebe, ki bi se popolnoma ujemala z njeno vizijo. Spoznala je tudi, da je policija obsežen sistem, ki ga ne more voditi en sam človek.

Kresalova je zanikala, da ministrstvo zakon spreminja zaradi enega samega človeka, prav tako pa tudi navedbo, da takšen način izbire direktorja pomeni nezaupnico kadrovsko-akreditacijskem svetu. Tega, da bi lahko s takšnim obvodom kadrovsko-akreditacijskega sveta prišlo do vpliva politike na izbiro direktorja, pa se ne boji.

Goršek si želi urediti medsebojne odnose v policiji

Kot je v svoji predstavitvi povedal Goršek, si po 24 letih dela v policiji želi, da bi uredil medsebojne odnose v policiji. Začel bo na generalni policijski upravi, nadaljeval pa na regijski in lokalni ravni. To bo po njegovem signal, da so zadeve začeli urejati na samem vrhu, enako pa nato pričakuje od komandirjev policijskih postaj. Temu bo sledila kadrovska popolnitev predvsem policijskih postaj v notranjosti države, posodobitev kriminalistične policije, racionalizacija organizacijske strukture policije in uresničitev drugih projektov, ki jih morajo izvesti na policiji.

"Moja želja je policijo narediti odprto in demokratično," je dejal. Na vprašanje, zakaj se ni prijavil na javni razpis za generalnega direktorja policije, pa je odgovoril, da zato, ker se ni strinjal s takšnim načinom izbire generalnega direktorja policije. Gorškova bodoča pomočnica Bobnarjeva je izrazila upanje, da jim bo uspelo uresničiti vse zadane naloge, Šinkovec pa se je zahvalil za priložnost, ki jo je imel v krajšem obdobju, ko je vodil policijo.

Gorenak: Odločitev Kresalove zastavlja vprašanje, kako resno misli vlada s Kasi

Notranja ministrica bi morala novega generalnega direktorja policije izbrati med sedmimi kandidati, ki so se prijavili na razpis, je v odzivu na odločitev Katarine Kresal povedal poslanec SDS Vinko Gorenak. Po njegovem je Kresalova s tem, ko generalnega direktorja ni izbrala na razpisu, zaobšla zakon. Odločitev ministrice po mnenju nekdanjega generalnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve zastavlja vprašanje, kako resno misli vlada s kadrovsko-akreditacijskimi sveti (Kas), ki naj bi opravljali tovrstne kadrovske izbire.

Vinko Gorenak

Spremembe zakona so lahko "korak nazaj"

Glede napovedi ministrice, da bo vladi predlagala spremembo zakona o policiji, po kateri za imenovanje generalnega direktorja policije ne bo več potreben javni razpis, pa Gorenak meni, da gre pri tem "lahko za korak nazaj. Posebej, če bi bil lahko izbran kdorkoli," je dejal in dodal, da bi bila zanj še sprejemljiva podobna rešitev, kot jo pri izbiri generalne državne tožilke pozna tožilska zakonodaja.

Virant: Ni bolj transparentnega postopka, kot je javni razpis

Glede izjave Kresalove, da jo je stroka že dlje časa opozarjala, da je postopek imenovanja generalnega direktorja policije preko javnega razpisa netransparenten, je nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant dejal, da ni bolj transparentnega postopka, kot je javni razpis. "Drugače sam ne bi nasprotoval rešitvi, da se generalnega direktorja policije imenuje brez razpisa," je pojasnil. Tudi v tem primeru, tako Virant, pa bi kandidat moral skozi preizkus znanja pred uradniškim svetom, "ker je to telo, ki zagotavlja, da kandidat izpolnjuje najvišje kompetenčne standarde".