Razvojni dialog: Iskati ravnotežje med socialnimi in finančnimi vprašanji

Ljubljana - Predsednik države Danilo Türk se je zavzel za pospešitev priprave ukrepov, premier Borut Pahor pa dejal, da jih bodo pred sprejemom obravnavali s socialnimi partnerji.

Predsednik države Danilo Türk se je zavzel za pospešitev priprave ukrepov, premier Borut Pahor pa dejal, da jih bodo pred sprejemom obravnavali s socialnimi partnerji.

Odločanje, ki bo pomagalo določiti strategijo izhoda iz krize in strukturne spremembe, bi bilo treba pospešiti; pri tem ima vlada osrednjo odgovornost, je dejal predsednik države Danilo Türk. Dodal je, da bodo odločitve, ki bodo sprejete letos in prihodnje leto, odločale o načinu življenja cele generacije.

Po Türkovih besedah mora razpravo o ukrepih voditi krepitev solidarnosti kot politične in ekonomske kategorije, ki zahteva da se bremena ukrepov pravično razdelijo, ter podjetnost za razvoj.

O podrobnostih tretjega paketa Pahor ni želel govoriti

O podrobnostih tretjega paketa Pahor ni želel govoriti

Premier Borut Pahor o podrobnostih tretjega paketa ukrepov ni želel govoriti, nakazal je le usmeritve. Ukrepi, ki bodo tako kratkoročni kot dolgoročni, se bodo nanašali na trg dela, fiskalno politiko, poslovno okolje, investicijsko politiko in zagotavljanje socialne varnosti.

Vlada tako namerava še naprej racionalizirati javnofinančne izdatke in s tem blažiti povečanje primanjkljaja.

Med ukrepi za boljše poslovno okolje bo sprememba stečajne zakonodaje, zakonodaje in postopkov pri prostorskem načrtovanju ter tudi pri varovanju konkurence in delu finančnih nadzornikov.

Mlade želijo spodbuditi k čimprejšnji redni zaposlitvi


Pahor je napovedal pokojninsko reformo, ki bi spodbudila daljše ostajanje zaposlenih v delovni aktivnosti. Poleg tega nameravajo vzpostaviti mehanizme za spodbuditev mladih v čim prejšnjo redno zaposlitev s skrajšanjem časa študija. Z reformo sistema socialne varnosti bi vlada povečala učinkovitost in transparentnost socialnih transferjev.

Razvoj namerava planirati prek jasnega nabora prioritet in vrednotenja razvojnih politik. Na tej podlagi bo tudi proračun programsko oblikovan.

Uvesti nameravajo menedžerska načela odgovornosti za rezultate


Z reformo javnega sektorja nameravajo pri poslovanju uvesti menedžerska načela odgovornosti za rezultate, podobno kot to velja za zasebni sektor.

Nameravajo znižati tudi davčne obremenitve dela


Načrtovano je znižanje davčne obremenitve dela, izpad pa bi nadomestili z obdavčitvijo dela premoženja, okoljskimi dajatvami, boljšo izterjavo davkov in odkrivanjem davčnih utaj ter zmanjševanjem sive ekonomije.

Gospodarstvo je treba prestukturirati in povečati njegovo konkurenčnost


Vlada želi tudi tehnološko prestrukturirati gospodarstvo in povečati njegovo konkurenčnost. V načrtu so ukrepi za spodbujanje raziskav in razvoja ter investicijske dejavnosti.

Poudarek na javnem financiranju terciarnega izobraževanja


Pri izobraževanju bo poudarek na javnem financiranju terciarnega izobraževanja in večjem zagotavljanju potreb podjetniškega sektorja, pravi Pahor.

Na trgu dela bodo ukrepi za uvajanje prožne varnosti in varnosti zaposlitve pri zaposlenih za določen čas ter za prilagoditev študentskega dela "v smislu iskanja boljše perspektive mladih na trgu dela".

Pahor je navedel pospešitev vlaganj v železniško infrastrukturo


Med infrastrukturnimi ukrepi je Pahor navedel pospešitev vlaganj v železniško infrastrukturo ter energetsko varčne investicije v javnem sektorju.

Poziv k večjemu ravnovesju med socialnimi in finančnimi vprašanji


Udeleženci razprave so pozivali predvsem k večjemu ravnovesju med socialnimi in finančnimi vprašanji ter med konkurenčnostjo in solidarnostjo pri pripravah ukrepov. Obenem so pozivali tudi k vključenosti vseh družbenih akterjev v njihovo snovanje.

Semolič: Država bi morala biti bolj občutljliva do mladih


Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ugotavljal, da so dosedanji vladni ukrepi izrazito v prid tistim, ki so krizo povzročili. Država bi morala biti po njegovem tudi bolj občutljiva do mladih, ki jim je potrebno predvsem zagotoviti, da se čim prej zaposlijo za nedoločen čas.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je menil, da vlada nima jasne in celovite strategije, brez katere pa si za ukrepe pri državljanih ne bo pridobila podpore. Prepričan je, da so za izhod iz krize potrebne tudi nove vrednote, ki bodo šle v smeri večje solidarnosti in manjših razlik med delom in kapitalom.

Mazalin: Ukrepi vlade še zdaleč niso v ravnovesju


Predstavniki sindikatov so opozorili, da je socialni dialog v Sloveniji trenutno zelo slab in se zavzeli za pogostejše seje ekonomsko socialnega sveta. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin je dejal, da ukrepi vlade še zdaleč niso v ravnovesju, saj so finančni vidiki veliko bolj izpostavljeni od socialnih.

Predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar je tako opozoril, da je odsotnost zaupanja posledica tudi tega, da vlada ne daje pravih zgledov. Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj pa je dejal, da bo dialog učinkovit, ko bodo znani konkretni predlogi, saj da se pogosto strinjajo o smeri določenih ukrepov, zaplete pa se pri izvedbi.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh je menil, da je treba potrebno preprečiti hitro padanje gospodarske dejavnosti, pospešeno rast brezposelnosti in posledičen upad povpraševanja, ki le še stopnjuje negativno gospodarsko spiralo.

Delodajalci so prepričani, da bi vlada lahko storila več


Delodajalci so zato vladi predstavili posebno platformo s predlogi za protikrizne ukrepe. V njej pozivajo k ukrepom za povečanje likvidnosti v gospodarstvu ter krepitev posojilne dejavnosti bank. Pri tem so prepričani, da bi vlada lahko storila še več, obenem pa kot ključno izpostavljajo tudi izvajanje teh ukrepov. Obenem delodajalci pravijo, da bi se bilo potrebno bolj pogumno lotiti povečanja javne porabe skozi naložbe v infrastrukturo ter odkup že izgrajenih stanovanj. Prepričani so tudi v potrebo po reviziji sistema javnega naročanja.

Kot zadnje je Meh izpostavil potrebo po reformah na trgu dela, kjer je potrebna razbremenitev stroškov dela. Po njegovih besedah se je treba namreč vprašati, zakaj je toliko zaposlitev za določen čas.

Pavček poziva k podpori dodatni internacionalizaciji


Predsednik GZS Zdenko Pavček ga je dopolnil še z pozivom k ukrepom za podporo dodatni internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in bolj učinkoviti gospodarski diplomaciji, spodbujanje tehnološkega razvoja, povečanje prožnosti na trgu dela, krepitev povpraševanja države, racionalizacijo javnega sektorja.

Nevladne oragnizacije so premalo vključene v pripravo ukrepov


Iz vrst nevladnih organizacij je bilo slišati pripombe, da so premalo vključene v pripravo protikriznih ukrepov, so pa lahko pri tem pomemben partner. Pripomorejo lahko skozi usposabljanju delovne sile, prenos dela nalog javne uprave na nevladni sektor, povečanje zaposlovanja v nevladnem sektorju, prispevek pri iskanju inovativnih zamisli in blažitev posledic krize za najbolj ogrožene.

K izboljšanju razmer in večji vlogi v procesu političnega odločanja so pozivali tudi predstavniki mladih, študentov in dijakov.

Kožuh Novakova je spomnila na vse večjo revščino med upokojenci


Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je medtem spomnila na probleme upokojencev, predvsem vse večje revščine med njimi zaradi stalnega zmanjševanja pokojnin. Tako upokojenci tudi teže pomagajo mlajšim generacijam. Obenem se je zavzela za javno zdravstvo in socialo ter pozvala k boljšemu izkoriščanju znanja, ki ga imajo upokojenci.

Kocijančičeva je izpostavila pomen povečanja vlaganj v znanje


Rektorica Univerze v Ljubljani Andreja Kocijančič je izpostavila pomen povečevanja vlaganj v znanje, rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc pa je pozval k bolj jasnim opredelitvam, kako želi Slovenija uporabiti raziskovalna in znanstvena dognanja in v tej luči za oblikovanje ciljnih raziskovalnih programov.

Pahor vidi rešitev v dinamičnem ravnovesju tekmovalnosti in solidarnosti


Pahor je ob koncu konference dejal, da je treba najti ravnovesje med pričakovanji in interesi v družbi. Rešitev vidi v "dinamičnem ravnovesju" tekmovalnosti in solidarnosti. "Tako majhno in odprto gospodarstvo, kot je Slovenija, lahko okrepi konkurenčnost le, če okrepi solidarnost," je dejal.

"Če hočemo zmagati, moramo pogumno stopati naprej"


Pahor je zagotovil, da bo Ekonomsko socialni svet deloval bolj pospešeno in potrpežljivo. "Vem, da ljudi grabi jeza, a če hočemo na koncu zmagati, moramo pogumno stopati naprej," je dejal premier. Ponovil je, da bodo predloge ukrepov pred obravnavo na vladi poslali socialnim partnerjem. Naslednja srečanja razvojnega dialoga bodo po njegovih besedah vsebinsko ožje zastavljena in bolj ciljno usmerjena.

STA
Foto: STA