Türk: Vloga predsednika republike je pri razpravi o ustavi lahko koristna

Pozornost, ki jo je pobuda predsednika republike Danila Türka za razpravo o ustavnih spremembah doživela v javnosti, po njegovih besedah kaže, da so razlaga, razumevanje in vprašanja o spreminjanju ustave zanimive teme, vredne razprave.

"Dober odmev"

Ob tem je Türk pojasnil, da je iniciativa, ki jo je podal v svojem nastopu v državnem zboru aprila lani, naletela na dober odmev, zato je v nadaljevanju opravil neformalna posvetovanja z ustavnimi in drugimi strokovnjaki. Kot je predstavil, se je zavzel tudi, da bi "nova vlada dala ustrezno formalno pobudo za spremembo ustave". Po Türkovih besedah se je ta pobuda, ki jo je vlada sprejela, v zadnjih dneh in tednih tudi začela kristalizirati. Tudi v javnosti pa je bilo, kot je dodal, v zadnjih mesecih veliko idej o morebitnih dodatnih spremembah ustave. Med njimi je predsednik izpostavil zamisel akademika Tineta Hribarja in ideje predsednika SDS Janeza Janše, ki jih je predstavil na kongresu stranke.

"Na podlagi vseh teh izkušenj sem ocenil, da bi bilo lahko koristno, če kot predsednik republike ponudim možnost, da bi sodeloval in morda iniciiral nekaj neformalnih posvetovanj," pojasnjuje Türk. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da ta posvetovanja vključijo tako politične stranke kot tudi civilno družbene organizacije, strokovne organizacije in posamezne strokovnjake. S pismom predsedniku DZ Pavlu Gantarju, predsedniku vlade Borutu Pahorju in predsednikom parlamentarnih strank "smo začeli novo fazo posvetovanj, ki jih bom nadaljeval še naprej", je pojasnil predsednik. "V tem trenutku težko rečem, kako, s kakšno dinamiko in s kakšnimi organizacijskimi oblikami bo ta proces potekal," je še dodal.

"Hribarjeva zamisel je popolnoma drugačne narave"

Na vprašanje, ali je od koga, ki jim je poslal pismo, že dobil odgovor, je Türk dejal, da ni dobil odgovorov v obliki pisma. "So pa bili različni komentarji povedani javno in povedani s tako avtoritativnih mest, da verjamem, da razkazujejo razpoloženje, ki obstaja v strankah in v državnem zboru," meni Türk. Ta mnenja v celoti gledano "izkazujejo pozitiven odnos do mojih zamisli", je še ocenil. Glede stičnih točk med Hribarjevo zamislijo in desetimi Janševimi predlogi ustavnih sprememb je dejal, da slednjih ni preučeval in da jih večina tudi ni na "taki stopnji izdelanosti, artikulacije in obrazloženosti, da bi se lahko govorilo o preučevanju". Hribarjeva zamisel pa je po njegovih besedah "popolnoma drugačne narave", saj predlaga razmislek o ustavi "s stališča neke potrebe države o prihodnosti".

Po njegovih besedah je v vsaki razpravi naravno, da imajo različni udeleženci različna mnenja, in je tudi to eden od razlogov, "da se poskušamo kar se da organizirano lotiti te tematike". Glede metafore o tresoči roki je Türk dejal, da so njeni avtorji, ki so pravniki, z njo želeli povedati, "da je treba temeljito premisliti, preden se začne pisati". Tresoča roka po Türkovih besedah nikakor ni "metafora za neodločnost ali omahovanje ali utrujenost". Kot je ob tem poudaril, je ustava "besedilo, v katerega se ne posega pogosto".

"Taki procesi vedno trajajo nekaj časa"

Na vprašanje, zakaj je s predlogom zamujal in je tako v javnosti prišlo do občutka, da predsednik sledi predlogom SDS, je Türk dejal, da "taki procesi vedno trajajo nekaj časa". Po njegovem mnenju tudi ni prišlo do "kakršnegakoli prevzemanja iniciative od kogarkoli", saj je Janša podal svoje predloge na drugih področjih in ne predstavlja konkurenčne pobude. "Razumem Franceta Bučarja, ki je zelo tehtno poudaril, da se v ustavno besedilo ne sme posegati brez resnično dobrega premisleka," je odgovoril na vprašanje, kako komentira Bučarjeve izjave, da je vse, kar se dogaja z ustavo, nesmisel. Ob tem je dodal, da bi želel Bučarja povabiti k razpravi in "slišati vse njegove argumente".

Pahor podpira Türkovo pobudo

Predsednik vlade Borut Pahor podpira iniciativo predsednika republike Danila Türka za začetek razprave o morebitnih ustavnih spremembah. Premier ugotavlja, da je ustava živ organizem, ki mora prenesti potrebne spremembe, hkrati pa opozarja, da je k sleherni takšni pobudi treba pristopiti izredno preudarno.

Pahor: Na koncu je gospodar postopka DZ

Kot je pojasnil Pahor, je ustava temeljna družbena pogodba, zato je zahtevana tudi dvotretjinska večina za njeno spremembo. Po njegovih besedah je ustava živ organizem in mora prenesti spremembe, če se za to pokaže potreba. Premier meni, da je treba predvsem ugotoviti, ali katera od ustavnih norm preprečuje napredek Slovenije. Predsednik vlade podpira iniciativo Türka, da v okviru svojih pristojnosti poskuša uskladiti stališča, pri čemer je na koncu "gospodar postopka" državni zbor, meni Pahor. Sicer pa je treba po njegovem mnenju k sleherni pobudi pristopiti izredno preudarno, dati možnost strokovni javnosti ter na koncu oblikovati potrebno politično soglasje. Prenagljene odločitev pa pri spremembah ustave niso dobre, je še opozoril premier.