SDS in SLS za izredno sejo o resoluciji o totalitarizmu

Po mnenju predlagateljev bi morali predlog resolucije sprejeti še pred obravnavo novel o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih grobiščih. Skupina 32 poslancev SDS in SLS s prvopodpisanim Jožetom Tankom meni, da je treba resolucijo sprejeti še pred obravnavo novel zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih grobiščih zato, ker "je najprej potrebno, še pred obravnavo posamičnih sklopov krivic in žrtev, ki so jih povzročile vojske in neobvladane ideologije, uskladiti na načelni ravni".

"Treba je ohranjati spomin na preteklost"

"Sicer bomo ponovno priča brezplodni razpravi o tem, zakaj so žrtve enih vojska in ideologij absolutno - v celoti zajete, žrtve drugih vojska in ideologij - t.i. druge strani pa le deloma in praviloma še na neprimeren način. V nekaterih primerih so izvzeti celo otroci," piše v zahtevi za sklic izredne sejo. Predlagatelji izredne seje so v zahtevi za sklic navedli, da je Evropski parlament potrdil nasprotovanje totalitarnim režimom in poudaril, da je treba ohranjati spomin na preteklost, "ker brez resnice in spomina ne more biti sprave".

Hkrati pa Evropski parlament "odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi", še izpostavljajo predlagatelji. Obenem dodajajo, da Evropski parlament žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje.

"Brez spomina ne more biti sprave"

"Za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, je treba podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave," poudarjajo predlagatelji in pojasnjujejo, da resolucija med drugim tudi poziva k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

"Žal pri nas, kljub temu, da aktualni predstavniki države nenehno izpričujejo svojo demokratično usmerjenost in poreklo, do uradne obeležitve 23. avgusta, vseevropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ni prišlo," opozarjajo. Kot poudarjajo, v teh dneh sploh ni bilo zaznati kakršnekoli izjave najvišjih predstavnikov slovenskih oblasti o obsodbi totalitarnih in avtoritarnih režimov, niti izjav podpore za obeležitev spomina oz. opomina, niti izjav sočutja do žrtev in preživelih sorodnikov žrtev, ki so jih povzročili ti režimi.

"Za sedanjo oblast je branitev laži največja vrednota"

"Obmolknili so predsednik republike Danilo Türk, predsednik DZ Pavel Gantar in predsednik vlade Borut Pahor. Varuhinja človekovih pravic, Zdenka Čebašek-Travnik, ki bi morala biti do obsodb krivic in poprav krivic še posebej občutljiva, pa kot da ne obstaja," poudarjajo. Kot so prepričani, se za desettisoče žrtev teh režimov, "ki ležijo razsute po slovenskih breznih, ni postavila nobena avtoriteta aktualne slovenske oblasti, v bran lažnivega ministra pa hipoma vsi". "To veliko pove o prioritetah sedanje slovenske oblasti, o prvorazrednih in drugorazrednih temah in osebnostih, o vrednotah oblasti. Iz tega lahko sklepamo, da je za sedanjo oblast branitev laži največja vrednota," še piše v zahtevi za sklic izredne seje.