"Slomškova ljubezen do naroda je bila celostna"

Maribor - Slomška smemo upravičeno nagovarjati duhovni oče slovenskega naroda, saj je bila njegova ljubezen do lastnega naroda izrazito celostna, je dejal apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello.

Slomška smemo upravičeno nagovarjati duhovni oče slovenskega naroda, saj je bila njegova ljubezen do lastnega naroda izrazito celostna, je dejal apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello.

"S svojo pisano besedo je Slomšek hotel doseči zares vse: duhovnike in redovnike, meščane in kmete, družine in vzgojitelje, mlade in otroke, ostarele in bolne; tudi za berače je zapisal nasvete," je med drugim poudaril nuncij, ki je mašo pred približno 8000 verniki, s katero so obeležili jubilejno leto ob 150. obletnici prihoda Antona Martina Slomška v Maribor in ob deseti obletnici Slomškove beatifikacije, vodil skupaj s slovenskimi škofi, duhovniki in redovniki.

"V 150 letih, odkar je v Mariboru škofija, se je zgodilo marsikaj"


Abril y Castello je med drugim spomnil, da so se v 150 letih od prenosa sedeža škofije v Maribor na teh prostorih zamenjale štiri države, na Petrovem sedežu se je zvrstilo šestnajst papežev, doživeli smo dve svetovni vojni in veliko lokalnih spopadov, bila sta tudi dva koncila. Tudi Cerkev v Sloveniji je v tem času doživela številne reforme, nenazadnje je po Slomškovi beatifikaciji dobila tri nove škofije, novo metropolijo in nadškofijo ter šest novih škofov.

Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello

Po mnenju apostolskega nuncija se je nova evangelizacija v Sloveniji začela že s Slomškom, saj je ta v pastirskem pismu z naslovom Domača božja služba, v katerem je govoril o pomenu in lepoti družinske molitve, natančno navedel, kakšne knjige naj ima doma poštena krščanska hiša, da se bo v njej krščanska vzgoja lahko začela in nadaljevala.

"Tudi pri nas smo nenehno na razpotju"


Sicer pa se je osrednji govornik dotaknil tudi aktualnih časov, v katerih se zaradi procesa globalizacije po njegovih besedah tudi Cerkev v Sloveniji sooča z bolj ali manj istimi težavami kot v vsej Evropi. Tudi pri nas smo namreč, kot je dejal, nenehno na razpotju med dobrim in zlim, med smrtjo in življenjem, med vero in nevero.

"Še posebej škofje in duhovniki ste morda zaskrbljeni, da kljub vsem pastoralnim naporom doživljate versko nazadovanje, da krščansko občestvo, še posebej mladi, podlegajo vplivom sekularizacije in potrošništva. Vse to rojeva praktični ateizem, ki se izgublja v moralnem in verskem pluralizmu, ta pa povzroča negotovost, strah pred prihodnostjo in žal tudi kulturo smrti," je dejal Abril y Castello.

Mariborski nadškof Franc Kramberger in ljubljanski nadškof Alojz Uran Mariborski nadškof Franc Kramberger in ljubljanski nadškof Alojz Uran

"Slomšek je že predvidel pasti prihodnje potrošniške družbe"


Pasti prihodnje potrošniške družbe pa je Slomšek po njegovem uvidel že davno prej, ko je dejal, da "k nepotrebnim rečem navajati ljudi se pravi ljudem mošnjo prazniti, jih okrasti", to pa ni nič drugega, kot dela današnja potrošniška in uživaška miselnost, ko nenehno, v realnem in virtualnem svetu, ustvarja v ljudeh nove in nove potrebe in jih nato z množico reklam in oglaševanja sili, da te potrebe zadostijo, je še dejal nuncij.

Slavja so se udeležili tudi cekveni in politični dostojanstveniki


Slovesnosti v Mariboru so se udeležili tudi predstavniki ostalih krščanskih verskih skupnosti - pravoslavni metropolit zagrebško-ljubljanski Jovan, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša in paroh mariborski Savo Kosojević. Poleg vernikov iz vse Slovenije in zamejstva so Ljudski vrt obiskali tudi župani iz regije, med njimi tudi mariborski Franc Kangler. Po bogoslužju na stadionu so obiskovalci lahko obiskali Slomškov grob ter si ogledali novi dokumentarni film o Slomšku in dve razstavi.

Slomšek je zajezil potujčevanje na Štajerskem

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegovega episkopata je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. Slomšek je bil tudi velik kulturni delavec, njegovo delo je za slovenski narod postalo kulturni spomenik, so zapisali na Slovenski škofovski konferenci.

T. i. apostolski del postopka za Slomškovo beatifikacijo se je po 37-ih letih v Rimu končal s slovesno beatifikacijo 19. septembra 1999.

STA
Foto: STA
Fotogalerija
Mobilna aplikacija Planet Siol.net ima nove uporabniške funkcije

Najpodrobnejše in napredno pregledovanje TV-sporedov, ki so ga vajeni uporabniki spletne različice portala Planet Siol.net, je zdaj dostopno tudi na mobilnih napravah.

Anketa

Ali se strinjate s kadrovskimi menjavami nove vlade?