Zalar: Obstaja velika stopnja soglasja o ustavnih spremembah

Kot je zatrdil Zalar, trenutno kaže, da ta velika stopnja soglasja obstaja. Dodal pa je, da obstajajo še določene dileme.

"Postopek nadaljujmo, kot smo ga začeli"

V pogovorih s poslanskimi skupinami in s poslancema narodnosti so po besedah Zalarja ugotovili, da politika podpira postopek za iskanje rešitev v zvezi z novo opredelitvijo položaja in pristojnosti ustavnega sodišča. Prav tako se strinjajo, da postopek nadaljujejo tako, kot so ga začeli, in sicer s strokovno skupino, z razpravami v DZ in s širšimi javnimi posveti, je dodal.

Zalar: Vse izpostavljene dileme se bodo preverile

Po ministrovih besedah se je v razpravah v poslanskih skupinah izpostavilo nekaj vprašanj in dilem ter nekaj predlogov. "Vse tisto, kar je bilo izpostavljeno, se bo preverilo na javnem posvetu," je pojasnil.

Aleš Zalar

Zalar je napovedal, da bodo razčistili vprašanje, ali naj se res vse pristojnosti ustavnega sodišča zapišejo v ustavo. Če določeno pristojnost ustavnega sodišča, npr. glede referenduma, zapišemo v ustavo, s tem ta institut povzdignemo na raven ustavne materije, je dejal in dodal, da s tem zelo otežimo sprejemanje te materije.

Zalar: Glede referenduma je veliko odprtih vprašanj

Vemo, tako Zalar, da je glede referenduma veliko odprtih vprašanj in tudi nekaj pobud za spremembe, tako ustave kot zakona. "Menim, da je to lahko zelo tehten pomislek," je dejal minister.

V razpravi v poslanskih skupinah, je nadaljeval minister, se je postavilo tudi vprašanje, kako realizirati pooblastilo ustavnemu sodišču, da samo odloča, katere zadeve bo vzelo v reševanje, in sicer v razmerju do tistih, "ki so vložili pobude in pritožbe in ki ne bodo vedeli, ali se bo to v določenem roku storilo ali ne". Vprašanje je namreč, na kakšen način se bo prizadeti lahko seznanil s tem, je dodal Zalar.

Je res nujno, da se oži krog tistih, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti?

Prav tako se je v poslanskih skupinah postavilo vprašanje, ali je res nujno, da se oži krog tistih, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti, je pojasnil minister. "In znotraj tega, kaj je s to tretjino poslancev. Ali se pravilno razume, da je to tretjina, ki ne podpira zakona, ali je to katera druga tretjina. Ali je boljše, da je skupina manjša oz. ali jo vezati na poslansko skupino, kaj je z nepovezanimi poslanci," je izpostavil.

Obenem je pojasnil, da se bo po koncu javnega posveta znova sestala strokovna skupina, da vključi v besedilo tisto, "kar se bo v tej razpravi izkazalo kot bistveno in prevladujoče mnenje". Sledila naj bi ponovna predložitev besedila poslanskim skupinam, "in če se bo izkazalo, da je podpora še tako visoka kot doslej, sledi postopek na vladi, sprejem tega gradiva v obliki ustavnega zakona in predložitev v ustavnorevizijski postopek".

"Ministrstvo si prizadeva za popolno soglasje"

Na vprašanje, ali je pričakovati dvotretjinsko podporo, je Zalar odgovoril, da trenutno kaže, da obstaja velika stopnja soglasja za spremembo ustave glede razbremenitve ustavnega sodišča. "Še več, na ministrstvu si prizadevamo, da ne bi šlo za vprašanje, ali je večina dvotretjinska ali ne, ampak ali je popolno soglasje ali ne," je dejal.

"Menili smo, da je v tej fazi primeren minimalističen pristop, ki je usmerjen v to, kar je bistveno, da ustavno sodišče obravnava samo pomembna ustavnopravna vprašanja," je odgovoril minister na vprašanje, ali ne bi bil potreben poseg tudi v postavljanje ustavnih sodnikov.

Zalar: Tako bi dobili t.i. etiketirane ustavne sodnike

Kot je omenil, so bile sicer zamisli, da bi bila za izvolitev ustavnega sodnika potrebna dvotretjinska večina v DZ, da ustavnih sodnikov sploh ne bi volil DZ ter zamisel, da bi tretjino volil DZ, tretjino bi imenoval predsednik republike, tretjino pa vrhovno sodišče. Ob tem je opozoril, da bi tako dobili t.i. etiketirane ustavne sodnike.

Minister je zatrdil, da je strokovna skupina glede predstavljenih rešitev soglasna. Kot je dodal, lahko da obstajajo različni pogledi glede posameznih vprašanj, recimo glede prenosa pristojnosti presoje ustavnosti in zakonitosti podzakonskih aktov na redno sodstvo. Vendar ti različni pogledi po njegovih besedah niso tako bistveno različni, da dokument ne bi bil zrel za obravnavo.

"S spremembami želimo razbremeniti ustavno sodišče"

Kot je znano, na Brdu pri Kranju poteka strokovni posvet o spremembah ustave, ki jih je pripravilo ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s strokovno skupino za spremembo ustave. Zalar je v uvodu posveta pojasnil, da želijo s spremembami razbremeniti ustavno sodišče, da bi se to lahko bolj usmerilo v reševanje pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Najpomembnejša predlagana sprememba je po Zalarjevi oceni diskrecijsko odločanje ustavnega sodišča o sprejemu ustavnih pritožb in pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa.

Teršek: Tako široka diskrecijska pravica je v nasprotju z ustavno demokracijo

Tako široka diskrecijska pravica, kot je predlagana v predstavljenih ustavnih spremembah za razbremenitev ustavnega sodišča, je v nasprotju z ustavno demokracijo v Sloveniji, je na javnem posvetu opozoril pravni strokovnjak Andraž Teršek.

Grad: Predlagane spremembe so pot v pravo smer

Nekdanji ustavni sodnik Franc Grad pa meni, da so predlagane spremembe pot v pravo smer. Grad meni, da bi predlagane spremembe lahko dale "ustavnemu sodišču dalo nek zagon, da bi se lahko posvečalo kvaliteti svojega delovanja in se tako v večji meri ukvarjalo s sistemskimi vprašanji". Ustavno sodišče se namreč zdaj preveč ukvarja s konkretnimi primeri, kjer ne more pokazati svoje vrednosti, je v izjavi za medije ob robu javnega posveta na Brdu pri Kranju dejal Grad.

Prepričan je, da je trenutni sistem postavljanja ustavnih sodnikov napačen, saj po njegovem mnenju odbija kandidate iz akademske sfere. Kot meni, bi bilo treba ta sistem spremeniti v smeri kombiniranega sistem, saj je trenutni sistem postavljanja ustavnih sodnikov po njegovih besedah preveč spolitiziral ustavnosodno funkcijo. Dodal pa je, da politični realizem terja predlog sprememb, ki so lahko sprejete.

Kristan: Predlagane spremembe so nepotrebne

Pravni strokovnjak Andrej Kristan je na posvetu zatrdil, da so predlagane spremembe nepotrebne, zato upa, da ne bodo sprejete. Ob tem je opozoril, da je kar 70 odstotkov ustavnih pritožb ugodenih. Glede uvedbe diskrecijske pravice je pojasnil, da ustavno sodišče ni akademija. "Profesorji lahko izbirajo vprašanja, ki so jim zanimiva," je povedal in dodal, da lahko potem ustavno sodišče preimenujemo v ustavni svet.

Krivic: V glavnem sem zelo zadovoljen

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je dejal, da ima sicer veliko pomislekov, a je v glavnem zelo zadovoljen. Po njegovi oceni se uresničuje ideja, "ki sem jo deset let govoril v prazno, in sicer prevzeti ameriški model, ki je edini model, s katerim se lahko razbremeni ustavno sodišče". Na novinarsko vprašanje, ali se morebiti obeta civilni upor, češ da se "vrata k pravici preveč pripirajo", pa je odgovoril, da upa, da ne.

Toplak: Sklicevanje na ZDA in Norveško ni primerno

Ustavnopravni strokovnjak Jurij Toplak je na posvetu dejal, da se mu sklicevanje na ZDA in Norveško ne zdi primerno. V ZDA in na Norveškem je to šele tretja instanca ustavnosodne presoje, je opozoril in pojasnil, da prvi dve nimata diskrecijske pravice, da bi lahko izbirali, katere primere bosta vzeli ali pa ne. "Pri nas pa je to edini organ, ki opravlja ustavnosodno presojo," je še dejal.

Cerar: V določenih vidikih so spremembe nedomišljene in neuravnotežene

Pravni strokovnjak Miro Cerar ml. meni, da je koristno, da se je začela razprava o ustavnih spremembah. "Mislim pa, da so te spremembe v določenih vidikih nedomišljene in nekoliko neuravnotežene," je dejal v izjavi za medije.

Bučar: Ali s predlaganimi spremebami lahko razbremenimo ustavno sodišče?

Pravni strokovnjak France Bučar je na posvetu dejal, da se strinja s tistim, kar je v predloženem gradivu o predlaganih spremembah prečrtano. Glede predlaganih sprememb člena 162. je dejal, da ne razume, "zakaj mora to iti v ustavo". V izjavi za medije pa se je vprašal, ali lahko s predlaganimi spremembami dosežemo razbremenitev ustavnega sodišča. Prepričan je tudi, da je treba zadevo še dodelati, saj morajo biti ustavne spremembe "popolnoma jasne in čiste". Opozoril je še, da ne smemo obremenjevati ustave s stvarmi, ki spadajo v navaden zakon.