Pahor: Guličeva tankočutnost bo presenetila verske skupnosti

Prepričan je, da bo novi direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič svoje delo opravil vestno in so nekateri predsodki v zvezi z njegovim imenovanjem odveč.

"Slovenija je odprta družba"

"Slovenija je odprta družba, v kateri se mora vsak posameznik počutiti svobodno in imeti pravico izkazati versko svobodo. Institucije, ki skrbijo za to, morajo imeti za to tudi možnosti in v kolikor je pri tem potrebno sodelovanje z državo, bo država svojo dolžnost tudi opravila," je ob posvetu dejal Pahor.

Med vsemi svobodami, ki jih uživamo, ima namreč po njegovih besedah tudi verska svoboda svoje mesto. Zato je "pomembno, da institucije, ki predstavljajo ljudi različnih verskih opredelitev, v dialogu z državo rešijo vsa strateška in praktična vprašanja".

"Predsodki v zvezi z Guličem so morda celo koristni"

Po Pahorjevem mnenju so predsodki v zvezi z Guličem morda do neke mere celo koristni, "saj se želi Gulič dokazati kot nekdo, ki je vreden zaupanja in verodostojen na svojem delovnem mestu". Gulič po premierovih ocenah razume občutljivost problema in je zelo tenkočuten, kar bo "v kratkem presenetilo vse predstavnike verskih skupnosti".

Na vprašanje, ali je imel razumevanje za pomisleke verskih skupnosti, zlasti Rimskokatoliške cerkve, in sicer v luči nedavnega zapleta v Vatikanu, je premier pojasnil, da ima država suvereno pravico, da imenuje visoke uradnike na položaje in si ne sme dovoliti, da bi se tretje države vtikale v to suverenost. "Drugo vprašanje pa je, kako njene odločitve vplivajo na odnose med državama, na primer s Svetim sedežem," je dodal. Po njegovih besedah pri tem obe strani pospešeno iščeta odgovore na praktična in strateška vprašanja.

"Problem nunciature bo verjetno rešen še do konca meseca"

Sveti sedež je bil, tako Pahor, ena od prvih držav, ki je priznala Slovenijo in to moramo po njegovih besedah vedno ceniti. Izpostavil je nuncija, ki ima že 18 let težave s sedežem nunciature, slovenska vlada pa po Pahorjevih besedah ta problem pospešeno rešuje in bo verjetno rešen še do konca meseca. Vlada ima, pravi, še druge projekte z verskimi skupnostmi, "ki bodo lahko v kratkem ugotovile, da se lahko zanesejo na besede slovenske vlade".

Morda bodo uvedli škofijo v slovenski vojski

Izpostavil je še odločitev vlade, da ministrstvu za obrambo poveri izdelavo študije, ki bo govorila o morebitni uvedbi škofije v slovenski vojski. Po njegovih besedah je namreč Slovenija edina država, ki škofije v vojski nima. Po Pahorjevih besedah si želijo ugotoviti, ali je ustanovitev ordinariata mogoča, morda že v tem mandatu. "Gre za to, da se uredijo odnosi tako, da se ljudje v verski opredelitvi počutijo svobodne in hkrati verska svoboda spoštuje meje, določene v ustavi. Da so torej država in verske skupnosti ločene," je še poudaril.

Gulič: Ta gnojnica, ki se je polivala, ni ničemur koristila

Gulič je pred posvetom izrazil prepričanje v dobro sodelovanje vlade in verskih skupnosti. Na nošenje njegovih simbolov v času pred imenovanjem, kar je sprožalo veliko polemik v javnosti, pa se po njegovem prepričanju niso odzivale verske skupnosti, "ampak neki drugi svet", zato glede tega ne pričakuje zapletov z verskimi predstavniki. Na posvet je po njegovih besedah prišlo 27 verskih skupnosti, kar je štirikrat več, kot je običajno. "Vidim, da je volja pozitivna in ta gnojnica, ki se je polivala, ni ničemur koristila," je še ocenil Gulič.

Predstavniki verskih skupnosti in Gulič so sicer izrazili prepričanje v dobro sodelovanje. Mariborski nadškof pomočnik Anton Stres pravi, da je Gulič pokazal dobro voljo in pripravljenost dialoga, evangeličanski škof Geza Erniša pa, da "po sadovih sodimo človeka" in ni razloga, da bi ga sodili vnaprej. Gulič je po posvetu dejal, da je s posvetom in odzivom verskih skupnosti zadovoljen. "Seveda so težave, a so praktične narave. Verska svoboda mora priti do vsakega državljana, vsakega vernika in nevernika," je poudaril Gulič.

"Konflikti in polemike so nastajali nekje drugje"

Kot največjo težavo, ki jo bo treba najprej rešiti, je izpostavil duhovno oskrbo v bolnišnicah in zavodih zaprtega tipa. Ta se po njegovih besedah ne izvaja tako, kot je predvideval zakon, a "ravno to najbolj zadeva verujoče". Dialog med njim in Katoliško cerkvijo je po besedah Guliča doslej potekal normalno. Stališče Katoliške cerkve do njegovega imenovanja je bilo sicer po njegovih ocenah "nekoliko zadržano, a to je v začetku normalno". Konflikti in polemike glede njegovega imenovanja so nastajali, kot pravi, "nekje drugje" in sicer v "vseh časopisih".

Stres je dejal, da je Gulič v zadnjem času pokazal veliko dobre volje in pripravljenost, da bo svojo službo izvrševal v duhu dialoga, poslušanja in pomoči vsem verskim skupnostim. "To smo z veseljem sprejeli in tudi današnje srečanje je bilo očitno znamenje tega," ocenjuje.

Stres: Srečanje je potekalo zelo sproščeno

Kot je pojasnil Stres, so se že večkrat srečali z verskimi skupnostmi, srečanje pa je potekalo zelo sproščeno. To, da sta se srečanja udeležila tudi premier Borut Pahor ter minister za Slovence v zamejstvu in predsednik komisije za dialog z verskimi skupnostmi Boštjan Žekš, pa po Stresovih besedah še potrjuje njihovo zaupanje, da bodo stvari, ki se urejajo, šle naprej.

Evangeličanski škof Geza Erniša je prepričan, da bo Gulič urad dobro vodil, njegovo imenovanje pa je v pristojnosti vlade. Ocenjuje sicer, da mora urad ostati nevtralen ter imeti enakovreden in korekten odnos do vseh verskih skupnosti, a je hkrati izpostavil vlogo in drugačno obravnavo zgodovinskih oz. temeljnih verskih skupnosti v posameznih državah.

"Vsak narod ima svojo versko in kulturno identiteto"

"Ne gre za to, da bi bile drugim kratene pravice, a vsak narod ima svojo versko in kulturno identiteto," je dejal in dodal, da sta del slovenske identitete prav gotovo Katoliška ter Evangeličanska cerkev. To mora po njegovem vsaka vlada ceniti. Prepričan je tudi, da bo Gulič to spoštoval, saj "nima nobene potrebe in namena, da bi kogarkoli diskriminiral".

Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković kot pozitivno ocenjuje tudi udeležbo premiera Boruta Pahorja na posvetu. Takšna podpora direktorju urada po njegovem pomeni, a bodo predlogi verskih skupnosti boljše sprejeti in bo komunikacija dobra. Pravoslavna cerkev zapleta glede imenovanja Guliča po njegovih besedah ne komentira, saj je urad vladna služba in tudi zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z direktorjem lahko izrazijo po določenem času.

"En posameznik ne more biti problem za nobeno Cerkev"

Na vprašanje, ali je za Srbsko pravoslavno cerkev problem, da je Gulič v preteklosti nosil simbole, ki so v nekaterih očeh blizu satanizmu, je odgovoril, da "en posameznik ne more biti problem za nobeno Cerkev". Tudi mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je po posvetu izpostavil pomen Pahorjeve udeležbe. Urad je po njegovih besedah vladna služba in bo Gulič delal v interesu vlade, a upajo, da bo tudi verskim skupnostim pomagal najti pot do reševanja problemov. Verjamejo namreč, da je odprt in toleranten do vseh.

Muslimani v Sloveniji so po njegovih besedah pripadniki velike svetovne religije, a so hkrati tudi manjšinska skupnost v Sloveniji. Slednje pomeni, je nadaljeval, da še vedno iščejo pot, kako uresničiti svoje delovanje v družbi in je tako njihovo sodelovanje z vlado pomembno.