Med samomoroma vojakov ne moremo vleči vzporednic

Po njegovem mnenju je bila pri zadnjih dveh primerih samomorov v vojski ta odločitev posledica individualnih zgodb. "Vsak samomor je zelo intimna zgodba," pojasnjuje Mravlje. V torek je namreč na misiji na Kosovu storila samomor 27-letna slovenska vojakinja, v sredo pa še en zaposlen v Slovenski vojski.

Danes se vojaki prostovoljno odločajo za poklic

Zagotovo so v vojaškem življenju določene obremenitve, priznava Mravlje, hkrati pa dodaja, da se danes vojaki prostovoljno odločajo za svoj poklic in lahko tudi pričakujejo posebnosti tega poklica. Kot je dejal, so bile obremenitve za vojake dosti večje takrat, ko je bilo služenje vojaškega roka obvezno.

Določene skupine ljudi bolj nagnjene k samomoru

Po njegovih besedah niti ne bi mogli reči, da je določen poklic bolj tvegan v smislu samomorilnega vedenja, ampak bi lahko to rekli za določene skupine ljudi. Mednje spadajo zdravniki in zdravstveni delavci, pri katerih je koeficient samomorilnega vedenja tako v Sloveniji kot tudi drugod v razvitem svetu višji.

Slovenski vojaki na Kosovu 2004

Poznamo bolj tvegane skupine in okoliščine za večjo stopnjo samomorilnosti, ampak to ne pomeni, da bi samo te situacije množično privedle ljudi do takega obupa, da bi razmišljali oz. storili samomor, pravi Mravlje.

Klic na pomoč največkrat preslišan

To so zgolj situacije, ki so lahko kaplja čez rob. Vedno pa so povezane z dodatnimi dejavniki, kot je osebnostna struktura in izkušnje v življenju posameznika, je dejal. Po njegovih besedah ljudje, ki poskušajo storiti samomor, prej kličejo na pomoč, a ta klic ostali velikokrat spregledajo.

Kot rizične dejavnike za samomorilno vedenje med drugim štejemo ekonomsko negotovost, odvisnosti, depresivnost, za takšno vedenje je bolj tvegano tudi starejše življenjsko obdobje posameznika, povezano s samoto in boleznijo, je še dejal.

Poglejte videoposnetek izjave ministrice Ljubice Jelušič v kateri poziva, naj se z "našimi žrvami ravna čim bolj korektno in z dostojanstvom":